torek, 30. november 2021

Intervju ob izidu EP-ja ´Iluzija´ z Dead Town Dogs: »Zvok je postal bolj trši, potrebovali smo preobrazbo.«

Dead Town Dogs so novo ime ne naši sceni, ne pa tudi nov bend. Skupina je nastala leta 2013 pod imenom Prepečenci. Znani so (bili) tudi kot Simon in Prepečenci, Simon Urbas and The Rusks oz. The Rusks, ki so leta 2014 navrgli prvenec »Dnevnik«. Leta 2019 so izdali še album »Bad Information«, ki se od prvega razlikuje po svojem tršem garažnem pristopu in neposrednosti. Novembra letos pa so pod imenom Dead Town Dogs izdali še krajše nadaljevanje v obliki EP-ja »Iluzija«, kateremu lahko sluhnite tukaj.


Stilsko so Dead Town Dogs iz garaže pogledujoči bend k punk'n'roll in zelo spominjajo na legendarne ˝sorodnike˝ Res Nullius. Skupino sestavljajo Damir Vintar na bas kitari, Kristijan Buzeti na bobnih ter frontam zasedbe, kitarist, pevec ter tudi tekstopisec Simon Urbas. Ob izdaji EP-ja, ki je izšel pri Založbi Punk Portala (ZPP), smo Simonu zastavili nekaj vprašanj, ki jih je pripravil Matej Velkavrh.

1. Lahko za začetek poveste, zakaj ste se preimenovali v Dead Town Dogs?

Zasedba se je tekom osmih let kar spremenila, zvok je postal bolj trši. Tako, da smo potrebovali malo preobrazbe, pa še kakšen koncert lahko ponovimo na mestih, kjer smo že igrali. (smeh)

Dead Town Dogs je pravzaprav ime drugega albuma legendarne skupine Res Nullius, katere sem velik oboževalec. Igrali so pristni, kvalitetni, umazani rock´n´roll, tak kot r´n´r mora biti. Brez kiča, surov in z močim, direktnim sporočilom, ki ti da misliti in poizkusiti ustvariti boljši svet, oziroma družbo v kateri živimo. Upam, da jih še kdaj uspem slišati v živo...

2. Kateri bendi so stilsko najbolj oblikovali zvok Dead Town Dogs?

Težko reči ker smo v bendu trije, ki oblikujemo zvok. Sam osebno pa sem velik fen bandov kot so: Sex Pistols, Clash, Nirvana, The Cream, Slayer, Metallica, Azra, EKV, Rory Gallagher, Jimi Hendrix, JJ Cale, Peter Tosh, Bob Marley, Thin Lizzy, The Doors, Eric Clapton, Buldožer, The Offspring, Bad Religion, Red Hot Chilly Pepers, No Fun At All, Niet, The Spoons, Pink Floyd, Partibrejkers, Majke, Atomsko Sklonište, Dire Straits, Frank Zappa, Hic Et Nunc, Hell Camino, Led Zeppelin, CCR, Res Nullius seveda,... pa še bi se jih našlo...


3. Široka paleta izvajalcev torej. Kaj pa ti trenutno poslušaš?

Nedavno sem se malo posvetil bendu iz Pule The Spoons, kjer je bil frontman Bruno Subiotto, kateremu smo pred tremi leti tudi igrali v spomin v Menzi pri koritu. Po dolgem času sem si spet zavrtel Red Hot Chilli Peppers, legendaren album Californication. Ob jesenskih večerih se mi je ob pivu prilegel tudi JJ Cale. Od domačih pa Prismojene profesorje bluesa, Samuel Blues, Martin Ramoveš band, zopet Res Nullius, The Frictions ipd.

4. Glasbo ustvarjate tako v slovenščini in angleščini. Poješ tudi v hrvaščini in/oziroma v srbščini. Kateri jezik najraje uporabljate?

Ja, nekateri komadi zvenijo bolje v angleščini, ampak kot native govorca se te sigurno bolj dotakne domači jezik in ima verjetno večjo moč sporočanja. Hrvaško govorim tekoče, ker imamo že 33 let vikend na otoku Susku in sem že od rojstva tudi pod tem vplivom in je zelo dober jezik za blues, rock in seveda punk rock.

5. Dotaknimo se pravkar izdanega EP-ja »Iluzija«. Kako bi ga opisali z nekaj kratkimi besedami…

EP »Iluzija« zaznamuje bolj trši garažni zvok, ki že malo meji na stoner rock. Na izdaji predstavljamo novi pesmi, tako da se lahko sliši še kaj novega in komada v malo drugačni preobrazbi…


6. Naslovni komad »Iluzija« ste posneli v tako slovenščini kot v angleščini. Za kaj ste se odločili za ta korak?

Tako je. Ko imaš že posneto glasbo je vredno posneti pesem še v domačem jeziku, če seveda prevod besedila to omogoča, da bistvo še vedno ostane isto. Pa še lažje je tako komad spraviti na domače radijske postaje.

7. Skladba »Pesem« je bila studijsko posneta na začetku letošnjega leta. Zakaj je bila izdana še pod etiketo The Rusks?

Že takrat smo razmišljali o novem imenu, ampak smo potem hoteli čim prej lansirati komad v eter.

8. Lahko poveste, kje, kako, kdo je posnel komada »Pesem« in »Iluzija«? Produkcija, mix, master?

Pesem smo posneli, kot sem že omenil, pri Zvonetu Kukcu (Sokoli, Janez Zmazek, Elektrika,...), Transformator recording, ter je zaslužen tudi za mastering in produkcijo. Komad »Iluzija/Illusion« pa smo posneli pri Gregatu Crnkoviču (Bad Notion), mastering pa je prav tako naredil on, produkcijo pa bolj sami.

9. Bobni oziroma ritem v »Pesmi« se sliši nekako drugačno. Kje je zanka za nas nevedneže, ki nismo tako glasbeno teoretično podkovani? Mene spominja na Pink Floyd, tam Pompeii era.

Mogoče res nisem nikoli pomislil na to, hvala za kompliment. Ja veliko experimentiramo in nočemo, da bi zveneli preveč predvidljivo, šablonsko, kot pop bend. Zato poizkušamo stvari se lotiti drugače. Kristjan Buzeti naš bobnar in Damir Vintar basist sta dobro podkovana v jazz-u in fusion-u, tako da imamo dosti prostora za inovacije v stilu glasbe, ki ga igramo. Pri novih komadih bo tega še več.
10. Na »Pesmi« je poleg vas sodelovalo še nekaj drugih glasbenikov?

Pri omenjenem komadu nam je slide kitaro posnel Zvone Kukec, solo je posnel Julijan Erič. Back vokale pa je impresivno posnel, da zvenijo skoraj kot orglice, Slobodan Marković.

11. Na vaši spletni strani so predstavljeni vsi nekdanji člani in sodelavci skupine. Kako je prišlo do sodelovanja z bratoma Erič, ki sta znana po udejstvovanju v kolektivu Prismojeni profesorji bluesa?

Z bratoma Erič se poznamo verjetno že kaki dve leti pred snemanjem prvega albuma z The Rusks. Veliko smo se družili po jam sešnih na Metelkovi in ROG-u ter tako postali dobri prijatelji. Julijan nam še vedno posname kak solo, kot ga je nazadnje pri komadu Pesem, z Mihatom pa tudi imamo še plane, ko bo čas.

12. Na vašem prvem albumu »Dnevnik« slišimo tudi reggae zvoke. Lahko kaj podobnega pričakujemo tudi na kakšnem prihodnjem albumu?

Nikoli se ne ve, mogoče v hladnih mesecih pade kak reggae navdih...

13. Kar se še tiče vašega prvega albuma, kdo je dekle s spremljevalnimi vokali, kdo igra solo kitaro, kdo je orgličar, kdo je na orglah, kdo igra klarinet?

Pri prvem albumu so nam posodile back vokale tri dekleta, to so: Urška Cvetko, Sara Himelrajh in Urša Mihevc. Orglice je seveda posnel Miha Erič na njegovem WC-ju v stanovanju na Viču. Orgle je dodal Jure Mihevc, pri njemu v zaklonišču smo tudi posneli polovico albuma Dnevnik. Klarinet pa je posnel naš takratni basist Rok Škrlj, ki je zelo vešč tudi na Klarinetu.

14. Je bil prvenec »Dnevnik« posnet z drugačnim pristopom kot drugi album »Bad Information«?

V bistvu zelo podobno, igrali smo namreč vsi v enem šusu, potem pa smo le kaj popravili. Je pa izredno težko potem narediti mix, ker se vse sliši v mikrofonih na bobnih in tudi na kitarski mikrofonih. Vokal je bil posnet naknadno. Kot pa sem že omenil je bilo posneto v zaklonišču v Logatcu pri Juretu Mihevcu oziroma trenutno ima prostor tam Gašper Peršl (bobni - Vlado Kreslin). Album »Bad information« pa je bil posnet pri Jakobu Kralju – Jacuzzy Krall.


15. Zakaj na izdaji »Bad Information« ni (toliko) gostov?

So so. Na solo kitari je gost Bor Zakonjšek (BORZ) pa tudi mislim, da na dveh komadih Julijan Erič.

16. Simon, lahko še kaj poveš o svoji poti kot solo ustvarjalca?

Tako se je vse začelo. Vedno sem bil velik ljubitelj glasbe iz 60–90 tih let, verjetno je bil tu močan očetov vpliv, ki je bil tonski mojster na RTV-ju in je imel tudi doma veliko glasbe. Tam po prvem letniku srednje šole sem na morju v Maredi spoznal prijatelja iz BiH, klicali so ga Drvo, ki me je navdušil za kitaro. Saj je igral vse drugo, kot je bilo ostalo sranje, ki so ga igrali ostali kitaristi na plaži. Na klasično kitaro je igral pravi r´n´r, kot sem ga bil sam vajen. Takoj sem, ko sem prišel domov obnovil kitaro, ki je ležala doma v kotu in začel igrati. Prav Rok Škrlj je bil tisti, ki me je naučil osnov, kaj kmalu pa sem našel neke svoje kombinacije akordov v katere so se po naključju zlila besedila. Teh se je nabralo kar nekaj, je pa zanimivo, da so mi ukradli to kitaro, ravno ko smo se spoznali z bratoma Erič in smo šli naključno v Maredo na dvodnevni trip. Kitaro nisem videl nikoli več, prav tako pa tudi ne še kakih 40-50 komadov, ki so bili še v nastajanju in so bili shranjeni v kitarski malhi. Torba je bila narejena iz JNA cerade, če jo kdo opazi?? Še vedno se išče.

Simon Urbas. Foto: DTD fb

17. Nazadnje ste z Dead Town Dogs odigrali koncerta v ljubljanskem klubu Prulček in 42. Kako je pa kaj s špili v prihodnosti glede na razmere?

Letos smo glede na situacijo imel kar nekaj špilov. Kot ste že omenili v Prulčku in Baru 42, predtem smo igrali tudi v KUD-u Center Slovanskih Kultur France Prešeren, v Menzi pri koritu na Metelkovi, v Breginju, morali bi igrati tudi na Floating Castle festivalu poleti na Snežniku, ampak zaradi bolezni nismo,… Pa verjetno bomo še kje, če spet ne zaprejo vsega... Upamo, na najboljše v prihodnje.

18. Prišli smo do zaključka intervjuja. Kaj bi na koncu še sporočili bralcem?

Ob priložnosti ste seveda vabljeni na kak koncert, kjer lahko slišite komade iz naših različnih obdobjih, pa tudi kak starejši komad v malo drugačni podobi. Do prihoda novih pesmi pa prisluhnite našemu svežemu EP-ju »Iluzija« ter albumoma »Bad Information« (2019) ter »Dnevnik« (2014). Hvala za vašo pozornost.


Hvala Simon za tvoje odgovore in pozdrav celotni ekipi.

Ni komentarjev:

Objavite komentar