Nieti so se na punk rock sceno znova vrnili konec leta 2019 in po novih koncertih, a žal tudi številnih prekinitvah zaradi covida, so letos v studiu ORK v Jevnici posneli pet skladb pod producentsko taktirko kitarista Roberta Likarja. Prvi singel je Ruski vohun, ki je bil sicer posnet že leta 1993, po smrti Primoža Habiča, ko je vokalno vlogo prevzel Igor Dernovšek. Omenjena skladba je ena izmed značilnih štiklov skupine Niet, fantje pa so se jo odločili znova posneti tako zaradi aktualnosti tematike, kot dejstva, da je s pevcem Borutom Maroltom postala še drznejša. Prisluhnimo.
Legendarna slovenska punk skupina Niet je bila sicer ustanovljena konec leta 1983 in se hitro uveljavila na tedaj zelo močni ljubljanski hard-core sceni. V prvem obdobju svojega delovanja do leta 1986 je ustvarila številne uspešnice, med drugim Depresijo, Ritem človeštva, Vijolice, Februar in svoj največji hit Lep dan za smrt. Karizmatični frontmen Primož Habič je maja 1991 umrl zaradi prevelikega odmerka heroina, po njegovi smrti pa se je med mladimi v Sloveniji sprožila prava Nietomanija.
Ko je vse kazalo, da Nietov ne bo na odru nikoli več, se je skupina v začetku leta 2008 vrnila z novim pevcem Borutom Maroltom in v skoraj popolni prvotni postavi (Igor Dernovšek, Aleš Češnovar, Robert Likar in Tomaž Bergant - Breht). Po odhodu basista Aleša Češnovarja ga je nadomestil Janez Brezigar, ki je z bendom pri studijskih snemanjih sodeloval že od leta 1996.
Maja 2008 so priredili veličasten vrnitveni koncert v razprodanih ljubljanskih Križankah, katere so znova napolnili dve leti kasneje ob predstavitvi svoje prve „prave“ plošče Trinajst. Jeseni 2011 se je skupina loti novega velikega izziva - punk muzikala Rokovnjači, ki je na Tednu slovenske drame dobil nagrado za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije. Po naslednji plošči V bližini ljudi iz leta 2014 in promocijski turneji so se Nieti za tri leta začasno poslovili, zdaj pa jih ponovno lahko srečujemo na odrih. Pred dobrim letom je bil za SPRP z Nieti izveden tudi intervju, ki si ga lahko še vedno preberete tukaj.
Piše: Anja Pavlin
Ni komentarjev:
Objavite komentar