torek, 13. januar 2015

Nina Bulatovix: "Naše Jate kljuvajo in nervozno postopajo."

Nina Bulatovix. Foto: Saša Huzjak
Nina Bulatovix. Nekateri ste že slišali zanjo, nekateri še ne. Gre za domačo pankoidno tvorbo, ki jo označuje aktivističen pogled. Skozi recitale prižiga iskre protesta in kritiko, obdano z zdravo mero sporočilnosti. Navdihov za pisanje lirik jim torej ne manjka, saj jih najdejo povsod, kjer smo vpeti v krivično držo. Zasedba deluje že nekaj let, nastala pa je kot odgovor na zavoženo mestno politiko v Mariboru in v Sloveniji nasploh.

Do sedaj so navrgli live album, ki je izšel pred štirimi leti, sodelovali pa so tudi na kompilaciji Gustaf Hits vol​. ​010. Decembra so nam postregli še s studijskim albumom »Jate«, ki je izšel pri Kapa Records. Izdaja je fizično dostopna na CD-ju in vinilu. Članom skupine Gregorju Kosiju (glas, poezija),  Juretu Lavrinu (bobni, vzkliki) in Marku Šircu (bas) smo postavili nekaj vprašanj.


1. Za vami je že nekaj let delovanja, nastopov, poezije. Kdaj je prišlo do ustanovitve zasedbe in kaj je bil povod zanjo?

NB: Pred leti smo se spoznali na Mariborskem radiu Študent, kjer smo bili vsi precej aktivni. Kasneje smo delali v Kulturnem centru Pekarna, bili vpeti v organizacijo koncertov in delovanje centra. Z bendom smo udarili leta 2009, v času priprav na prenovo centra in v obdobju pospešene kanglerizacije Maribora, ki se je kazala tudi skozi nerazumevanje in podcenjevanje samonikle ter alter kulture. Prav posebej pa nas je pognala samovšečnost predstavnikov mestne oblasti na eni od javnih tribun, kjer se je razpravljalo o prenovi Pekarne.

2. Nina Bulatovix. Bojda se v vašem imenu skriva resnična oseba. Od kod torej naziv skupine?

NB: Resnična Nina je bila v tistem obdobju vodja urada za kulturo in mladino na občini, (nova) šefica, prvi glas strokovnih služb, (samo)izpostavljeno telo kulturne politike v drugem največjem mestu v baje suvereni državi srednjega poevropljenja. V tistem trenutku je predstavljala vse tisto, kar nas je nerviralo in se nam zdelo nesprejemljivo.

3. Je vaši skupini zaradi imena res grozila tožba? Povejte kaj več okoli tega.

NB: Ah, saj ni velike zgodbe. Ob najavi prvega nastopa je zazvonil telefon in glas dotične osebe je nekaj navrgel o tožbi, razžalitvi, moči prava in sorodnikov, ki da se v njem vešče gibljejo. To smo razumeli kot znak, da drezamo v pravo smer. Nastal pa je tudi komad Duševne bolečine.

4. Člani skupine ste že prej godli ali pa še ustvarjate tudi v drugih zasedbah. We Can´t Sleep at Night, Vortex Magnolia, Coma Stereo, Napravi mi Dete, Trak 47 in Vojtiva 8. Kako našteti projekti stojijo danes, so aktivne le še Coma Stereo?

NB: Da, Coma Stereo so še edini aktivni izmed naštetih skupin. Napravi mi dete se je pretvoril v solo nastop Katarine Rešek, torej zadeva še vedno funkcionira, le fantov ni več v zasedbi. Prijateljice in prijatelji iz Traka47 in Vojtive imajo nove bende in projekte – La Mug Zi, EET, El Mutante, Helika. Tretjina WCSAN, Marko Lavrin, pa je sodeloval pri snemanju Jat in album tudi zvočno oblikoval in produciral.

5. Gregor, nekaj časa ste bili zaposleni kot uradnik ob novemu županu Fištravcu, ki naj bi v občino Maribor prinesel svež veter. Kaj ste pričakovali pred prevzemom tega delovnega mesta in zakaj ste ga zapustili?

Gregor: Dr. Fištravec je nasledil v vstajah odstopljenega Kanglerja. Povabljen sem bil v njegovo prvo ekipo, ki naj bi v (po)vstajniškem času spremenila, hm, vse, prav vse, kar smo o vodenju mesta in urejanju javnih zadev vedeli. Ker sem se zmeraj delal pametnega ter s sodrugi in soborkami že dolga leta kljuval v neznosno usmrajenost politike, obenem sem nevede specializiral iz odmaševanja in razčiščevanja zadev, se mi je zdelo smiselno, da stopim na sredo gnoja in v škornjih ter z zavihanimi rokavi naredim, kar je pač treba. Hitro se je pokazalo, da je novi župan navaden blefer, da nima ne vizije ne delovnih navad, da ga je pač zanimal položaj in pripadajoče ugodnosti. Vsaj trije v njegovi ekipi se s tem nikakor nismo strinjali in smo omenjeni odnos začeli problematizirati navznoter ter navzven. Ekspresno smo ostali brez pooblastil in bolj ali manj sami v svojih prizadevanjih. Bilo je jasno, da bom umaknjen in izločen v majhni pisarnici hitro postal uporabnik storitev katere od zdravstvenih ustanov, zato sem izvedel obred umika in dal odpoved. Še prej pa smo bedo in tragiko fištravčev(skeg)a županovanja v celoti razgalili. Žal ni pomagalo, ljudje so ga celo nagradili in mu podelili štiriletni mandat.

6. Kakšno vzdušje vlada v skupini in kako imate razdeljene (delovne) funkcije? 

NB: Smo perpetuum mobile, vrtimo se, razmišljamo in delamo ves čas. Vsak pridno zlaga v jeziku in z orodji, ki jih obvlada: naj bodo basovske strune, bobni, video, programje, besede, kuhanje. Vsake toliko si izmenjamo recepture in domisleke, tudi kakšno predjed, ki jo potem skupaj zgnetemo v plesno-izobraževalno pojedino ali zdravilni krik. V 97% pa je tako, da je v bendu Marko absolutni mojster basiranja, Jure top krotilec bobnov, Gregor pa vodnik besedam.

7. Ustvarjate nekakšno mešanico med punk poezijo, plesnimi basovskimi linijami in razvratnimi bobni. Dinamičen post punk, bo pravi opis vaše godbe? Pogrešate odsotnost kitarskih rifov?

NB: Če smo iskreni, ni veliko filozofije od zadaj. Bas je mnogo bolj zlovešč inštrument kot električna kitara, mnogo manj stvari predstavlja motnjo v smislu tehnike in nabora akordov. Vse, kar ostane, je iskanje dobrih melodij, fines v dinamiki in brutalna natančnost v navezi z bobni. Sleče te in te prisili, da narediš dober komad že v osnovi, sicer zveni vse skupaj dolgočasno. Ko je bas sam, ni drugega inštrumenta, ki bi reševal slab riff. To nam je po eni strani zelo všeč, po drugi pa je velik izziv in slej ko prej bomo dodali še kakšen inštrument, da razširimo zvočno paleto in se bas ne bo počutil tako frajersko.

8. Štab vašega delovanja ste ne dolgo nazaj iz Pekarne prestavili na Metelkovo. Kaj je botrovalo k tej odločitvi? Kaj poreče Nina na to?

NB: Človek pač mora preživeti, zato premik iz enega mesta v drugo. Na neki točki je enostavno treba naprej. Ali vstran. Samomorov je že preveč. Pekarna in Metelkova pa sta v obeh primerih zatočišči in svetilnika, ki nam pomagata vzdrževati bivanjsko kondicijo. Hvala jima! Nina? Le kdo je Nina, kadar govorimo o človeškem življenju?

9. Decembra ste izdali prvi pravi album z naslovom »Jate«. In kakšne ˝Jate˝ ste vzgojili? 

Naslovnico albuma je oblikovala
Nina Urh 
NB: Naše Jate kljuvajo in nervozno postopajo. Ne skušajo plesati standardov, tudi počivkavanje jim je odveč. Povejo, kar mislijo, po potrebi pomolčijo in le opazujejo. Nerade razlagajo pomene, ker vedo, da besede ne zmorejo opisovati tapravih namenov ali vzgibov, prav tako pa nimajo obrazcev za poslušanje, uživanje in podobnih bližnjic. Če kdo želi prvo žogo, mu svetujemo nekaj vmesnih podaj, da se bo med soigralci spletla vez; če pa namerava neodločno kalkulirati, pobrcavati, s podajami v zadnjem trenutku nervirati sodruge, naj se iz igre izloči, ker enostavno ne šteka, za kaj pri vsem skupaj gre; če je padalec, ki obleži ob vsakem dotiku ali neporavnani zaplati trave, naj pomisli vsaj, kako se ob tem počutijo gledalke in gledalci, najverjetneje bedasto; če pa ni sposoben vsekati po umetnem usnju, ki ga šivajo otroški prsti v švicfabrikah kdove kakšnih vukojebin, pa ima problem, ki ga mora nemudoma razrešiti. Jate so primerne za vse našteto. Še posebej pa za virtuoze in sanjače.

10. Album je izšel pri Kapa Records. Kako je prišlo do sodelovanja?

NB: Andraž Kajzer, človek, ki skrbi za Kapo in ga poznamo iz Specialke/Hrupmaga, je z Markom uspešno sodeloval že pri plošči 1000 mest (Coma Stereo). Smo v dobrih odnosih, prav tako pa so We can't sleep at night izdali oba albuma pri Kapi. Veseli smo, da je muzika Andraža prepričala in da je ponudil sodelovanje. Bil je tudi zraven na snemanju, vedno prinese s seboj dobro voljo. Upamo, da je kaj tudi odnese.

11. Svežo plato ste posneli maja v dvorani Gustaf v Pekarni. Ste zadovoljni s posnetki? Ali dvorana Gustaf res pričara nek edinstven zvok? Vaši vtisi s snemanja plate.

NB: Fino je bilo. Jako fino. Gustaf ima posebno akustiko. O zvoku na albumu pa naj sodijo drugi, mi smo se v Gustafu imeli fajn, pa še marsikaj smo se med snemanjem naučili. Nova plošča neznosnih beštij našega časa bo vse to zagotovo odražala.

12. Za besedila skrbi poet Gregor Kosi. Kje črpaš navdih za pisanje pesmi?

NB: Vse je že tukaj, pred nosom. Sploh, če imaš malo večjega. Navdih ne pride od zgoraj, še manj z leve ali desne, zagotovo pa kdaj od spodaj. Je skupek bolj ali manj zabavnih opravil, ki imajo skupni imenovalec: beležko in pisalo. Muka in zabava v enem. Vsi smo mi pesniki in kakšno odstavljeno dete. Vsi smo mi preblisk in reciklaža.

13. Za prvo pesem z naslovom »AA« ste posneli tudi video, ki ga sestavljajo utrinki iz snemanja, besedilo pa ima protestniški naboj. Po koga prihajate? Česa vam je dovolj?

NB: Čakanja, prekletega čakanja. Odlaganja. Tolaženja. Samonategovanja. Patetike. Zaslugarstva. Samonominiranja. Dogmatičnosti aktivistov in aktivizma dogmatikov. Kmetavzarjev in piflarjev. Živalskih farm. Nakladaštva. Samoeksploatacije. Površnosti. Dejstva, da si je večina ljudi pripravljena nekaj priznati šele takrat, ko je že prepozno. Fucking prepozno! Zato prva črka abecede. Dvakrat.


14. ˝Če si izgubljen, bori se! Kdor je izgubljen, bori se! Bori se, ne čakaj na druge,
bori se, bodi prvi, prevzeti moraš vodstvo. Današnji premaganci bomo jutrišnji zmagovalci˝. Stihi iz pesmi »Brecht«. Na koga (konkretno) letijo pozivi k uporu, borbi?

NB: 99% ljudi nas je v istem zosu.


15. V decembru ste že imeli nastopa v Gali Hali in Gustafu, kjer ste predstavili nove stvaritve. Kakšen je bil odziv občinstva in kritikov? Ste zadovoljili njihove apetite?  

NB: Nam je bilo super. O apetitih pa ne razpravljamo radi. Na primer: riganje lahko pomeni, da je nekdo potešil apetit; za koga drugega pa je znak, da se je prenažrl, da se torej nekontrolirano najeda; spet tretji bo menil, da se jedec iz hrane in gostitelja pomalem norčuje. Kdo bi lahko razumel prehranjevalne, kaj šele glasbene navade in užitke?

16. Vaša glasba je dosegla tudi tujino. S pesmijo »V okove« ste bili uvrščeni na decembrsko kompilacijo spletnega glasbenega časopisa Independent Music News iz Velike Britanije. Kako ste se znašli na tej izdaji in kaj vam to pomeni? Kje so vas ˝zavohali˝?

NB: Kolikor vemo, fantje iz tega medija spremljajo Kapo in so feni založbe, zato so posledično naleteli tudi na nas.


17. Kateri koncert vam je najbolj ostal v spominu in zakaj?

NB: Nimamo tovrstnih fetišev. Radi špilamo in komaj čakamo, da lahko odpredavamo svoje.

18. Scena. Se vam zdi, da imamo na domači grudi dovolj alter dogodkov? Kaj ji po vašem mnenju najbolj manjka, kaj jo ovira?

NB: Klubi in organizatorji so pod stalnim pritiskom oblastnih organov in sofinancerjev. Potrebno je dodati še notranje generacijske razkole, raznolikost načel in pristopov, skromno podporo osrednjih medijev dogajanju izven centra in smo takoj v nezavidljivem svetu trenutnih prebliskov ter razdajanj in pregorevanja ključnih posameznikov. Trud organizatorjev in kolektivov pa se žal tudi nikakor ne poveže v enovit nastop, kaj šele fronto, ki bi zahtevala spremembe kulturnih politik v vaseh in mestih.  

19. Bili ste (ali pa ste še) del kolektiva Solar Pulse Music, ki v dvorani Gustaf pripravlja privlačne koncerte. Ste še del te združbe? Kakšni so prihodnje smernice delovanja in kako premagati kulturno mrtvilo v Mariboru?

NB: Smo dopisni člani, pretendenti za priznanje zaslug 3. reda. Z veseljem sledimo početju aktivnih solarpulsovcev. Mariborski položaj bomo pokomentirali posredno: radi imamo to mesto, v njem smo rastli, se oblikovali, dalo nam je ogromno. Obenem pa nismo sadisti ali mazohisti. Stvari so jasne. Bleferje in zajedalce bo treba pozvati s položajev, nekatere tudi odrezati ali celo postrgati. Mrtvilo, če obstaja, je le druga stran obsežne, a očem ponavadi prikrite produkcije.

20. Vaši naj albumi v letu 2014...

NB: Fat White Family, album Champagne Holocaust. Incurabili, album Fair Enough. It's Everyone Else, album New Religion. Ker se nam vsi trije bendi zdijo eni taki zajebanci in odbitki obenem – dosledno na svoji liniji. Ker so punk brez odvečnega napravljanja. Ker se ne udinjajo nikomur in ničemur, obenem pa niso prazni, apatični ali samozadostni. Ker režejo in drezajo v patetiko in udobje besed(il)nega jamra in generičnih muzik. Ker v vsem skupaj prekleto uživajo!

21. Politika-kritika. Je trenutni neoliberalni kapitalistični sistem individualizma in grabežljivosti še vzdržen? Kdaj bo po vašem mnenju prišlo do sprememb obstoječega sistema? Kaj lahko vsak posameznik stori pri tem?

NB: Vzdržen očitno je, še zmeraj namreč funkcionira, žal na škodo že dobljenih bojev v preteklosti. Rezerve še ima, predvsem v iznakaženju in zasužnjevanju človeških teles. Spremembe pa... so že tukaj ali pa jih nikoli sploh ne bo. Vprašanje je torej: kam gledamo in kaj počnemo? Posameznik, sam, nima šans. A vsak je zmeraj najprej sam. Zatorej veselo naprej, akcija in organizacija!

22. Načrti za prihodnost. Vas mika tujina?

NB: Tujina je naš resnični dom, domovino najdevamo le še v starih fotoalbumih. Tujci smo tukaj in tam, zato delamo muziko, da si ta svet vsaj malce predelamo v užitne zvočne podobe. Iz copatov trgamo shojen pliš, grizljamo žulje z ustnic, slačimo uniforme. »Dela v tujini nikoli ne zmanjka.« Tako so učili že babice in dedi.

23. Vaše zaključne besede…

NB: Prihajamo pote!

Intervju je pripravil Matej Urbanč.



Člani skupine:

● Gregor Kosi - vokal
● Marko Širec - bas
● Jure Lavrin - bobni, vokal

Diskografija:

◆ Nina Bulatovix live (samozaložba, 2010)
◆ Jate (Kapa Records, 2014)

Kontakt:

● entaklepimejl@gmail.com
● nina.bulatovix@gmail.com

Povezave:

◆ facebook
◆ bandcamp

Prihajajoči koncerti:

● 6.2.2015 - Satchmo, Maribor (+ Y)
● 7.2.2015 - Metulj, Bistrica ob Sotli (+ Dance Mamblita)
● 13.2.2015 - Pr' Gabrijelu, Cerkno (+ DJ BIgor)
● 20.2.2015 - Kotlovnica, Kamnik (+ Nikki Louder)
● 21.2.2015 - Trainstation Squat, Kranj (+ Vlasta Popić)


NAGRADNA IGRA: Podarjamo dva CD albuma »Jate« in vinilno ploščo od skupine Nina Bulatovix. Vprašanje je razmišljajoče narave, nagradili pa bomo najboljše odgovore: "Kje smo in kam gremo?" Odgovore nam prosim skupaj z vašim naslovom pošljite na: slovenia.punkrock@gmail.com s pripisom za nagradno igro in navedite za katero nagrado se potegujete. Odgovore bomo sprejemali do vključno 20.1.2015. Nagrajenci prejšnje igre, ki so prejeli nagrade od skupine UnderPodnGrabn so: Niko Kociper (majica), Jošt Zalokar (majica), Patrik Kociper (CD) in Urška Vogrinec (CD).

Ni komentarjev:

Objava komentarja