torek, 23. junij 2015

Bandi se predstavijo: VIA OFENZIVA - Proleter še ni mrtev, samo malo se je naspal

Foto: Jože Suhadolnik
Zgodovinarji bi dejali, da se je vse začelo v zgodnjih osemdesetih na košarkarskem igrišču v Vodmatu in bližnjem lokalu Rio. To so bili časi, ko so se bandi rojevali kot gobe po nalivu. Malo iz kljubovanja, malo iz dolgčasa, mogoče tudi iz potrebe, kdo bi vedel, nastane v Ljubljani danes kultna skupina Via Ofenziva. Za kitaro prime Zoran Železnik, na basu se znajde Ivo Frančič, bobni so prepuščeni Robertu Fritschu, mikrofon pa pristane pred grlom že takrat zelo izrazitega tekstopisca Esada Babačića. Vadijo v Discu Študent v Rožni dolini, skupaj s še nekaterimi legendami takratne scene. Prvi koncert se zgodi pomladi '82 na bežigrajski gimnaziji, sledi nekaj drugih špilov in leta '83 zelo uspešen koncert na Novem Rocku. Potem Proleter utihne, skupina razpade.

Znaki življenja se spet pokažejo leta 2006 ob izdaji kompilacijskega DVD-ja. Spet premor do decembra 2010. V Kinu Šiška skupaj z Otroci socializma, Pankrti, Lublanskimi psi, Niet in drugimi, proslavijo 60. rojstni dan Igorja Vidmarja. Prerojenje pelje do Izštekanih leta 2011. Naslednje leto skupino okrepi basist Toni Šemerl, ki zamenja člana prve postave Iva Frančiča. Zdi se, da mislijo resno. Začnejo preurejati star material in pisati nove skladbe.

Po 33 letih obstoja bodo septembra letos izdali svoj prvenec Težke bele rože.

Proleter še ni mrtev, samo malo se je naspal.


Mini intervju:

Kdo je bil Proleter nekoč in kdo je danes?

Esad: Proleterja pravzaprav ni več. Njegova usoda je žalostna. Ima slabih 400 evrov penzije, položnice na omarici …

Fritsch: … tri kanale na televiziji, ostali so zakodirani.

Esad: Vsak dan gre pogledat na bankomat. Tam ni nič novega.

Kdo ste, Via Ofenziva?

Esad: Smo sprehajalci po tirih rock 'n' rolla.

Esad Babačić (glas) – večni umetnik.
Robert Fritsch (bobni) – dobri mož iz bobnov.
Toni Šemerl (bas) – suženj kapitalizma.
Zoran Železnik (kitara) – oče vremena.


Prvenec, na katerem bodo zbrane skladbe iz obdobja '80–'83 in tudi nekaj novejših pesmi, bo izšel septembra letos. Zakaj po tolikih letih izdaja prvenca ravno sedaj? Kaj lahko pričakujemo?

Esad: Nov daljinski upravljalnik.

Fritsch: In končno 140 odkodiranih kanalov. Težko rečemo zakaj, časi se spreminjajo, ugotovili smo, da smo še vedno mladi. Hoteli smo si priklicati obdobje osemdesetih, še preden bomo zares stari osemdeset

Scena nekoč in scena danes. Kakšna je razlika?

Esad: Mi nimamo pojma o sceni. Kaj se dogaja?

Fritsch: Kaj je to scena? To vprašanje bo vedno obstajalo. Kam to paše, kdo si je to izmislil?

Esad: Vedno vse zajebe nekdo, ki je zelo pameten. Naša scena je vedno bila sarkazem, cinizem in lump 'n' proleteriat. Uživamo v zablodah.

Prihajajoči koncerti.

Esad: Naši koncerti so kot vlak za Trst. Nekoč bo prišel, nihče ne ve kdaj.

Povezave: Facebook


Piše: Maja Miloševič

Ni komentarjev:

Objavite komentar