Koncert so otvorili punk´n´rollerji Saša 21. Gre za trio s kitaristom in vokalistom Saletom Verudo na čelu, ki je pustil pečat tudi pri legendarnih KUD Idijoti. »Pulski ramonsi« so štartali precej energično, kot se za glasbo tega kova tudi spodobi. Vendar je bilo zbrano občinstvo na začetku še relativno zadržano, tako da je mogoče bila škoda, da niso omenjeni nastopili kot direktna uvertura pred nastopom Pankrtov. Pa vendar, Sale je tudi »Kratko i konkretno« komuniciral s publiko, ki se je razživela ob omejeni pesmi. Nastop je po občutku sodeč hitro švignil skozi, mogoče zaradi krajšega programa ali pa je bil ta proti koncu vedno bolj pritegljiv in zazibljiv (op. p. zibati se, premikati se).
Kot drugi so na oder stopili ljubljanski Bogunov. Žanrsko bi jih lahko umestili v novi val. Dejal bi, da če bi festival Novi Rock danes še vedno obstajal, bi jih verjetno povabili zraven. Nastop so »izkoristili« tudi za promocijo pravkar izdanega albuma »Dolazimo v miru« (Dallas Records), njihovega drugega po vrsti. Besedila imajo v srbo-hrvaščini, pesmi pa so bile odigrane z veliko mero energične čustvenosti, bolj sicer drugo kot prvo. Vokalist in artist besedil Ognjen Zeljić je sicer izpovedal nekaj svojih zgodb, ki so bile lepo zapakirane v celotno glasbeno strukturo nastopa benda. In na koncu še njihova častna naloga, napoved vrhunca večera s Pankrti.
Pankrti. O njih je bilo napisanega že ogromno. Njihov vpliv je (še) živ in predvsem žilav, ki drži pokonci marsikatero zadevo, ko jih spremljaš in poslušaš njihove »Z-e K-a pank« hite. Da so Pankrti že na odru so nas »obvestili« obiskovalci, ki so trumoma drli iz pred-vhoda v dvorano kluba. Ob njihovem nastopu se je koncertno prizorišče napolnilo do zadnjega kotička, vzdušje se je hitro povzpelo na raven vrelišča.
Odmevali so znani singli iz Perovih glasilk; Metka, Janez Kranjski Janez, Totalna revolucija, Lublana je bulana, Anarhist, Za železno zaveso, Lepi in prazni, Osmi dan ter ostale. Res nas lahko veseli, da Pankrti še vedno premorejo toliko energije, kot jih marsikateri mlajši vrstniki ne premorejo. Ampak tudi Pero je proti koncu koncerta že krepko zašvical, pri divjem poplesavanju na odru pa je predtem nekajkrat skoraj izgubil svoja značilna očala. Lahko bi dejali enkratno, poživljajoče, pozibajoče in prepevajoče z roko v zraku, kar nekajkrat pa smo se lahko srečali z »mosh pitom« mladcev pred odrom. V zaključku so se po pozivu občinstva Pankrti še enkrat vrnili na oder ter odigrali znano Bandiero Rosso in kot zadnjo Adijo Ljubljana, ki bi lahko pomenila tudi kot adijo Zagreb.
Mogoče si upam tudi trditi, da Pankrti nekako bolj zvenijo in odražajo svoje poslanstvo ob klubskih nastopih, ko njihova energija in pristop bolje pridejo do izraza. Nekako drugače se to začuti, če sodim sam po sebi ali pa je to le posledica, da so nastopili v prijetnem in všečnem klubu KSET, ki neprekinjeno deluje že od leta 1976. Torej je še leto starejši od Pankrtov in še danes ponuja bogato vsebino koncertov (in različnih pijač) za vse alternativne navdušence.
Na koncertu so Pankrti promovirali še sveže pečeno ploščo »Live in Zagreb 1985« (Nika Records), z enako zasedbo, ki ga je snemala, pa so se tudi pojavili na odru KSET-a: Peter Lovšin na vokalu, Bogo Pretnar in Marc Kavaš na kitarah, Boris Kramberger na basu ter Slavc Colnarič na bobnih. Ob tej priložnosti Pankrtom še enkrat čestitamo za 45 let delovanja ter jim želimo uspešno nadaljevanje kariere in turneje. Namreč po nastopu v Ljubljani in Zagrebu se odpravljajo še v Rijeko (2. 12.), Beograd (10. 12.) in Pulo (22. 12.). Srečno!
Več foto utrinkov: tukaj.
Piše: Matej Urbanč
Foto: Rosana Jazbinšek
Ni komentarjev:
Objavite komentar