V Ljubljani je pred nekaj meseci nastal novi skvot, imenovan PLAC oz. Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona. Ustanovila ga je skupina ljudi, ki delujejo neodvisno in bi želeli sistemu, kakršen je, sporočiti, da za vsem tem obstaja tudi nekaj novega, večjega, drugačnega. Ko sem prišla tja, sem bila nad vsem zelo presenečena. Takoj sem se počutila kot doma, okolje, kjer ustvarjajo, pa je nabito s pozitivno energijo, optimizmom in kreativnostjo. Eno izmed pravil PLAC-a je to, da so vsi enaki in nastopajo kot celota. V javnosti se njihovih imen ne omenja, to pa zaradi tega, ker je njihovo geslo "Vsi za enega, eden za vse". Pogovarjali smo se z gručo ljudi in čeprav je vsak je povedal svoje, so delovali kot eno. Najboljše je, da si kar preberemo in ugotovimo kaj PLAC dejansko je ter kaj predstavlja.
1. Zakaj je nastal PLAC?
PLAC: Potreba po ureditvi PLAC-a je nastala po tem, ko so ukinili Rog. Želja in nuja po avtonomnih prostorih je vedno bila in vedno bo. Taki prostori so zelo pomembni v svetu, ki ga ravno sedaj živimo. Zakaj? Poglejmo, kaj se okoli nas dogaja in vse nam bo jasno. Avtonomnih prostorov krvavo primanjkuje tudi pri nas, v Sloveniji. V preteklosti je bilo na ozemlju Slovenije naenkrat največ petnajst javnih skvotov. To so bili lepi časi. Sedaj so Metelkova, PLAC, MKNŽ v Ilirski Bistrici...
2. Kako to, da ste naredili PLAC prav na tem prostoru?
PLAC: Hišo smo našli popolnoma naključno. Videli smo, da je zapuščena in je že dolga leta noben ne uporablja. Ta prostor, v katerem se sedaj nahajamo, je bivša menza od Cestnega podjetja Ljubljana. Kjer sedaj sedimo, je bila včasih restavracija. Ko je še delovala, je bila v prostoru za šankom velika kuhinja. Tam so bili ogromni železni lonci, kjer se je pogrevala hrana. Prostor smo preuredili, da sedaj služi našim namenom.
3. Kako ste PLAC spravili v stanje, kot je sedaj? Se vam je med tem zgodil kak neljubi dogodek?
PLAC: Začelo se je z veliko čistilno akcijo. Čistilna akcija je bila zares obsežna, saj nam je pomagalo čez sto duš, ki si želijo spremembe. Naš avtonomni prostor smo tako spravili v stanje, kakršnega smo si želeli. Sedaj pa vsak dan v njem nekaj naredimo in ga tako počasi urejamo. Vse preurejanje sloni na naši samoiniciativi. Nihče nikogar ne priganja, vse je na prostovoljni bazi. Narediš toliko, kot lahko in kar pač želiš. Samoiniciativa ni težka. Enostavno vidiš, kaj je potrebno delati in to tudi opraviš. Če pa v tistem trenutku res ni ničesar, pa enostavno vprašaš nekoga, ki dela, če ima kaj za pomagat in delata skupno. Na PLACU je bila tekom čistilne akcije zelo zagnana ekipa, pa tudi tisti, ki niso bili toliko zagnani za delo, so videli, da vsi delajo in so se tudi oni lotili določenih stvari. Lahko rečemo, da jim je naš entuziazem malo dvignil samozavest. Med pospravljanjem smo dobili tudi obisk policajev, ki so prišli, popisali ljudi in na koncu ugotovili, da nismo naredili ničesar narobe. Potem so prišli še enkrat v spremstvu lastnika stavbe v roku 12 ur, ampak so še enkrat ugotovili, da ni nič narobe, mi pa nismo dobili nobene kazni.
Na tem mestu moramo pohvaliti vso skupnost, sosede in vse ostale, ki so nam prišli pomagat.
4. Koliko ljudi obiskuje PLAC? Kaj PLAC ponuja?
PLAC: PLAC nam ponuja veliko stvari. Tu se dobivamo ljudje vseh generacij, pripravljamo različne dogodke od delavnic, do koncertov, raznih kulturnih dogodkov in literarnih večerov, predstav... Nekaterim je to tudi zatočišče in edini mir, saj ga doma nimajo. Dobrodošel je popolnoma vsak. Nobenega ne sodimo ali grdo gledamo. Skupaj se učimo, če je potreba, pa imamo tudi inštrukcije. Na otvoritev je prišlo okoli 120 ljudi, sedaj pa nas je na dogodkih približno 20 do 60, 70.
Na PLAC-u se dogajajo razne praktične delavnice, kot so osnove elektrike, šivanje, kvačkanje, pa tudi kuhamo skupaj. Največkrat kuhamo veganske obroke, ki se financirajo na podlagi prostovoljnih prispevkov. Imeli smo denimo kostanjev piknik, naredili pa smo tudi piknik za sosede. Zelo zanimive in obiskane so naše okrogle mize.
5. Kako mentorirate ljudi, ki prirejajo delavnice? Kdo jih lahko izvaja?
PLAC: Vsi izvajalci, ki podajajo znanje naprej, pridejo prostovoljno in za to, kar so ponudili, ne zahtevajo nobenega plačila. Je pa v prostoru med prireditvami vedno škatla za prostovoljne prispevke, v katero da vsak udeleženec toliko, kot želi. Prostovoljni prispevki gredo za stroške PLAC-a. V primeru, da je izvajalec delavnice imel kake stroške z materialom, pa se to poplača. Če izvajalci pridejo od daleč, povrnemo tudi potne stroške. Program lahko izvaja vsak. Važna je volja pa entuziazem. Pri tem je zaželjeno, da se zadeve koordinirajo preko maila, pa še to zaradi lažjega sporazumevanja.
6. Zakaj so taki prostori kot je PLAC pomembni?
PLAC: Postavitev takih con, kot je PLAC, je zelo pomembna zaradi naslednjih razlogov: Vladno nevladniške organizacije morajo, če želijo za delovanje od države in od občine dobiti denar, ves čas ustrezati nekim razpisnim pogojem. V takih prostorih, kot je naš, pa tega ni in človeka smatramo zares kot človeka in ne kot neko številko. Tukaj je važna medsebojna podpora in to, da delamo prav tisto, kar nam ustreza v nekem trenutku. Važne so vrednote človeka, ne pa denar. Tega je po svetu absolutno premalo, zato je pomembno, da se gradi čim več prostorov, ki so vzporedni sistemu, kot ga poznamo.
7. Kdo vse zahaja v PLAC?
PLAC: Tu se dobivamo ljudje različnih generacij in starosti. Lahko rečemo, da imamo tukaj čisto pravi medgeneracijski center, kjer se vedno nekaj odvija in ljudje se počutijo zelo svobodne ter se dejansko izražajo tako, kot se želijo. V popoldanskem času je tukaj bolj srednješolska generacija. To pa zaradi tega, ker se dijaki pridejo sem učit in si pomagati med seboj. Tisti, ki imajo vse urejeno, pa se po šoli in obveznostih, ki jih imajo, še malo podružijo. Zvečer se na tem mestu zbere mešana družba. Vidiš lahko ljudi od 15 do 55 let, pa tudi starejše.
8. Imate na PLAC- u kakšna posebna pravila? Če da, se je morda kdaj zgodilo, da se jih kdo ni držal in kako ste ukrepali?
PLAC: Za obstoj PLAC-a je zelo pomemben etični kodeks, ki se ga vsi obiskovalci držimo. Nestrpnosti, šovinizma in homofobije absolutno ne podpiramo. Pa tudi rasizma in seksizma ne. Zgodilo se je že, da je prišla oseba z namenom, da bo naredila predavanje in zahtevala od vsakega od nas 20 evrov. Vsak teden imamo tudi skupščino, na kateri odločimo, kaj bomo naslednji teden delali in premeljemo, kaj je bilo dobro in kaj ni bilo, z namenom, da popravimo. Ker imamo tukaj tudi nekaj obiskovalcev iz drugod včasih govorimo angleško, da se med seboj razumemo. Nekemu človeku je šla naša angleščina tako na živce, da je jezno in slabe volje odkorakal iz stavbe. Zgodilo se je tudi, da je nekdo od nas sedel na info točki zunaj PLAC-a, mimo pa je prišel nek moški, se usedel k njemu in začel razlagati, kako je fašizem super. Seveda smo temu primerno tudi ukrepali in hitro rešili problem. Ta oseba nikoli več ni prišla niti blizu. Vsaj do sedaj.
PLAC: Za prihodnost imamo velike in optimistične plane. Prvi plan je ostat tukaj, obdržat prostor. V načrtu imamo tudi ureditev kleti, kjer bo punk room. Punk room bo zelo pomembna zadeva. Nameravamo jo zvočno izolirati in iz nje narediti sobo za vaje ter električne koncerte. Vanjo imamo plan dati tudi mini šank. To bo bil prostor za majhne, garažne bende, ki bi se želeli predstaviti v obliki javnih vaj. S tem bi bendi dobili malo zagona za ustvarjanje, ki bi jih koristil za naprej. Večji del ekipe, ki ustvarja PLAC in pomaga, je punkerjev. V ekipi je tudi nekaj ljudi, ki igrajo v bendih, tako, da je interes glede punka med ekipo zelo velik.
10. Kaj svetujete ljudem, ki bi želeli narediti podoben prostor, kot je vaš?
PLAC: Da bi bilo po Sloveniji več avtonomnih prostorov, kot je ta, mislimo, da bi bilo prav, če bi ljudje zasedali hiše, ki se ne uporabljajo in poizkusili na tistih mestih narediti avtonomne cone. Naš nasvet je: Samo naredite, dobro se organizirajte. Prej pa se povežite v skupnost, kjer imajo ljudje iste želje in cilje. V skupnosti se taki cilji lažje dosežejo. V primeru pa, da ne veš, kako narediti, se pozanimajte pri ljudeh, ki imajo več izkušenj na tem področju in radi vam bod(m)o svetovali.
Govorila pa sem tudi z nekom, ki ne govori slovensko. Vprašala sem ga, kaj misli o PLAC- u. Povedal mi je, da je tak prostor nekaj naravnega, ker se počutiš svoboden in si v pristnih stikih s kolektivom, ki te sprejema takšnega, kot si. Njegovo mnenje je, da v grobem kapitalističnem sistemu, ko vsak gleda samo nase, takih prostorov primanjkuje, pa da so ravno zaradi tega toliko bolj dragoceni. Prav je, da se ljudje družijo, da se skupaj učijo, si izmenjujejo izkušnje in se sprejemajo take, kot so. In da ni razlik med ljudmi. To se na tem mestu da. Na tem mestu je enakost zelo izrazita in podprta. Srečno PLAC!
Intervju je pripravila Mojca Lubej, odgovore pa je podal kolektiv PLACA.
Ni komentarjev:
Objavite komentar