Real Life Version: ˝Kjer je volja, stvari lahko tečejo naprej.˝

Real Life Version v Bruslju (2012).

Real Life Version so vipavsko-ajdovska naveza, ki drgne strune tja od leta 2005. Zasedba je bogata z mednarodnimi izkušnjami, saj se lahko pohvalijo s številnimi nastopi v Nemčiji, Belgiji, Slovaški, Češki, Nizozemski, Franciji, Italiji, Angliji in na Poljskem. Real Live Version glasbeno lahko opredelimo kot melodični hardcore punk kvartet, ki se zadnje čase usmerja bolj v punk rock vode.

Za seboj imajo dve izdaji. Prva z naslovom Resistance from Within je izšla pred štirimi leti. Septembra pa je izpod njihovih rok izšla še druga, ki so jo poimenovali The Sound of Progress. Druga plošča, ki je v bistvu nadgradnja prve, je bila posneta z novim vokalom. Na prvem albumu je glas prispeval Jernej, zdaj pa je prvi glas benda Jani Jež. To se pozna tudi na njihovem malce bolj melodičnem pristopu. Ali je to dobro ali ne, pa presodite sami. Band meseca.

1. Vaši začetki. Od kod je prišla ideja za nastanek skupine?

Ideja za nastanek skupine je zorela nekako v dveh taborih, v vipavskem in »wajdovskem«. Jani, Nejc in bivši pevec Jernej so igrali skupaj od srednje šole, jaz in Jani P. pa sva naraščaj ajdovske scene, ki je živela v klubu Jutro »Pod knjižn'co«. Prej sva igrala v dveh bendih, in sicer Cloudland in The Love Typewriter, ki sta bla srednješolska benda in uvod v našo glasbeno pot. Tam nekje okoli 2004 so bili ti bendi dokončno stvar zgodovine, tako da sva oba nekako iskala prave ljudi s katerimi bi delali glasbo kakršno smo vedno želeli delat. Oba Janija sta v širši žlahti, ostali pa smo se čisto po naklučju srečali na enem žuru v neki koči in padle so ideje o bendu, ki se je uresničila kmalu zatem. Bolje bi bilo, če rečem, da se je uresničevala, ker smo vmes menjali basista (Tomeka), nekako okoli 2008 se je postava »konsolidirala« in muzika je bila dovolj zrela za posnet prvo plato. Po par turnejah nas je zapustil Jernej in sedaj delujemo že dobri dve leti v trenutni postavi.

2. Real Life Version leta 2005 in danes. Kakšne so razlike glede vaše glasbe, odnosov med člani, pristopov?

Razlike glede glasbe so precej velike. Na začetku smo preigravali neko mešanico metala in hardcora...takrat še pod imenom »Evelyn«. Obstajajo celo neki demoti in live posnetki, ko smo igrali borčevskim organizacijam na proslavi v Wajdušni. Najbrž si ni težko predstavljati absurdnosti tega prizora, ki bi bil lahko skeč v eni od Monty Python-ovih serij. Ko smo začenjali z bendom smo bili na začetku študijskega življenja, zdaj smo v večini zaposleni in študiramo ob delu, tako da so pogledi na svet drugačni in predvsem bolj zreli. Vaje potekajo zdaj precej bolj pogosto in nasplošno precej bolj uživamo v tem kar delamo, ker ni nobenih nesoglasij in vemo kaj hočemo.

3. Leta 2010 ste se razšli z vokalistom Jernejem. Kaj se je takrat zapletlo, da je slednji zapustil barko skupine?

Ja, takrat smo se sporazumno razšli z njim (to zveni precej čudno v tem kontekstu). V bistvu smo bili prijatelji že od malih nog in tudi po njegovem odhodu se ni nič spremenilo. Takrat je imel v zasebnem življenju druge reči, ki so bile na prvem mestu in začelo mu je zmanjkovati časa za bend. Zato se je po pogovoru z nami odločil, da je najbolje če zapusti bend, ker smo za kratek čas padli v neko stagnacijo in krč, ki ga je bilo treba presekat. Če bi vztrajali bi mogoče to lahko povzročilo frustracije in negodovanje, kar bi vplivalo na odnose. In noben bend ne sme biti nad prijateljstvom in sam sebi namen.

4. Ajdovska alter scena. Kako ocenjujete sceno izpred desetih let in danes? Kako vi vidite razliko v teh letih na celotni domači sceni?

Deset let nazaj se je na Vipavskem precej več dogajalo, je pa bilo tudi več ljudi udeleženih v samo »sceno«. Takrat smo skoraj tedensko hodili na koncerte Pod knjižn'co, kjer smo videli ogromno tujih in domačih bendov. Tam nekje po letu 2000 je počasi prišlo do premika v Novo Gorico, nekateri ljudje, ki so bukirali bende pa so s tem prenehali. Na žalost tega ni nihče prevzel, zato smo se po nekaj letnem mrtvilu odločili, da bomo to vlogo prevzeli mi. Trenutno ogromno truda v razvoj punkrocka in hardcora vlagajo fantje in dekleta iz založbe Giljotina, ki prirejajo koncerte in izdajajo albume za slovenske bende in bende iz cele Evrope. Nasploh malo pogrešam več iniciative slovenskih punkrock skupin, kar se organiziranja koncertov tiče. Slovenija je majhna in razni shizofreni bendi z rockstar attitudom pač ne morejo dolgo obstat. Treba se je povezat, delat več koncertov, pomagat tujim bendom, da je lažje dobit povezave in poznanstva za tujino, saj v Sloveniji lahko odigraš tistih 15 špilov v klubih in potem stagniraš celo leto. Je pa v zadnjem času v Sloveniji veliko dobrih punkrock bendov in dela se zelo kvalitetna glasba.

5. Kakšni odnosi veljajo med ajdovskimi punk rock/hc/alter skupinami? Ste na kakšen način povezani med sabo?

Ajdovske punkrock/HC skupine smo eni in isti ljudje pomešani v več skupin. Tu so Harry, Start At Zero, The Hoax Program, mi in še par drugih bendov. Mi imamo vaje v Vipavi, drugi pa vadijo v stari Hiši Mladih v dveh sobah, ki si stojita ena nasproti drugi. Naš Jani igra kitaro pri The Hoax Program, Simon igra bobne pri Harry in Start at zero, Bed Religion pa je bil projekt treh bendov. V zadnjem času organiziramo skrivne koncert s skupnimi močmi za tuje bende, ki so na turnejah, kaj več pa žal ne morem izdat, ker ne bi bili več skrivni.

6. Lansko leto je na ajdovski sceni zrasel še eden bend Start at Zero. Kako vi gledate na ta bend in ali smo kakšno noviteto še spregledali?

Start At Zero so naši prijatelji, smo ista »klapa«. Bobne igra Simon iz benda Harry, pevec Gašper je igral skupaj z mano in Harry-ji v cover bendu Bed Religion, ostala dva, Jure in Izak pa sta nova »pridobitev«. Fantje so zelo obetavni, igrajo pa komaj dobro leto. Enkrat spomladi 2014 bi moral njihov prvi izdelek ugledat luč sveta, kar je delno odvisno tudi od mene, ker bom miksal album in pomagal pri snemanju. Drugih novih bendov v punkrock zvrsti trenutno ni.

7. Kako je s koncerti v ajdovskem mladinskem centru Hiša Mladih? Kaj je s klubom Baza?

Nova Hiša Mladih je koncertno zelo dejaven prostor, na žalost pa ambient in akustika (ki je bila sicer v zadnjem letu močno izboljšana) ne dopuščajo prirejanja glasnih punk koncertov. Mi smo imeli tam predstavitev albuma in je kar v redu izpadlo, a dvorana mora biti polna, da zvok dobi pravo obliko. Hoteli smo imeti predstavitev v domačem kraju in to je bila edina možnost v trenutnih razmerah. Obstajale so pobude, da bi se ob tej večnameski dvorani odprlo manjši prostor v sosednji zgradbi, kjer bi se lahko delalo koncerte, a smo naleteli na prazna ušesa pri občinarjih. Slednji so tudi zaprli klub Bazo, ki sedaj propada in ne služi nobenemu namenu.

8. V preteklosti ste tudi sami organizirali koncerte pod oznako RLV Booking & Promotion. Ali se še vedno aktivno ukvarjate z organizacijo koncertov?

Še vedno se aktivno ukvarjamo z organizacijo koncertov, le da se je vse skupaj premaknilo še bolj na obrobje družbe, če se tako izrazim. Ko je Baza delovala se je nabralo preko 60, 70 koncertov, a je organizacija koncertov postala draga... če delaš stvari po uradni poti moraš najeti varnostnike, ozvočenje in plačati SAZAS-u. Če prišteješ še honorar za bende, ki je prioriteta, postane vse skupaj prevelik zalogaj. To pa ne pomeni, da je treba vreči puško v koruzo. Kjer je volja, stvari lahko tečejo naprej. Sedaj smo stopili vsi ajdovski bendi skupaj in kot sem že omenil organiziramo skrivne koncerte na različnih lokacijah in zbiramo prostovoljne prispevke s katerimi v večini primerov zadostimo zahtevam bendov.

9. Septembra ste izdali novi album The Sound of Progress. Izdajo albuma je spremljal tudi promocijski koncert v Hiši Mladih. Kako ste vi videli ta večer, so bili pesmi dobro sprejete med občinstvom?

Da, september je bil zelo deloven mesec... za razliko od prejšnjih let smo bili celo poletje v zagonu in nenehno delali in ustvarjali. Predstavitev albuma je potekala odlično; prišlo je veliko ljudi in pokrili smo si velik del stroškov snemanja albuma. Zahvaliti se moramo tudi Giljotini, ki so prišli dol iz Maribora in nam pomagali, da je večer potekal tekoče in da je bilo vzdušje tisto ta pravo. Podpora prijateljev in sorodnikov nam je veliko pomenila, zato se moram tukaj vsem še enkrat zahvalit vsem, ki so nas prišli podpret! Pred predstavitvijo albuma smo komade objavljali enega po enega, tako da so jih do koncerta lahko vsi spoznali. Odziv je bil odličen, kar nam je dalo nov zagon. V pripravi so že novi komadi.

10. Vaša prva izdaja Resistance from Within je izšla v d.i.y. maniri oz. v samozaložbi. Drugo izdajo ste prepustili nemški založbi Fond Of Life Records. Kako je prišlo do sodelovanja med vami in to založbo? Se je zaradi tega zgubil d.i.y. duh?

Album The Sound of Progress

Ko smo dokončali delovne verzije komadov smo poslali mikse parim manjšim založbam in Fond of Life so stopili v kontakt z nami dva dni preden je šel master CD v tisk. Tako smo vse stvari uredili v dveh popoldnevih in ulovili rok za oddajo CD-ja v zadnjih minutah. Ves album smo posneli sami v D.I.Y. maniri v našem prostoru za vaje, mastering pa smo prepustili drugim, ker nimamo še dovolj znanja, da bi to sami naredili. Kar je možno naredimo sami, a tukaj smo dobili priložnost, da našo glasbo slišijo tudi v drugih državah, pomoč pri promociji, kot so objave v tujih punk fanzinih, pa je odlična pomoč pri organizaciji turnej, ker te ljudje prej spoznajo.

11. Tokrat ste dali več poudarka na melodičnosti, kot na prvi izdaji. Je to posledica menjave vokalista ali ste preprosti hoteli malce spremeniti svoj zvok?

Vsekakor je nov glavni vokal prispeval k drugačnemu zvoku. Ko je Jernej zapustil bend smo začeli z iskanjem novega pevca in tudi imeli neke vrste »avdicijo«, a že po prvem možakarju, ki se prišel odpet dva komada nam je bilo jasno, da bomo nadaljevali naprej v trenutni postavi. To je pomenilo, da smo se morali navadit tehnike petja in hkrati osvojit istočasno igranje inštrumenta in petje. Že od naših začetkov nikoli nismo delali komadov z nekim vnaprej zadanim ciljem, kako naj bi zveneli. Ponavadi pride kdo s kakšnim riffom na vaje, kjer začnemo preigravat akorde in delat melodije, dokler ne pride do nekega preboja in začne stvar zvenet obetavno. Vedno tudi delamo na tak način, da gre vsaka pesem na album. Nekateri naredijo 20 ali več komadov in šele potem izberejo najboljše, ki grejo na album.

12. So se vaše pesmi z novega albuma že kje zavrtele na kakšni izmed radijskih postaj?

Da, bili smo gostje v oddaji Na Piedestal na VAL-u 202, kjer nas je gostila novinarka Jolanda Fele. Intervjuje smo imeli tudi na Radio Koper in radiu Robin, kjer tudi občasno zavrtijo naše komade v oddajah, ki so namenjene alternativni glasbi. Drugače pa nameravamo poslati album še nekaterim tujim radijskim postajam... gre za manjše d.i.y. internetne postaje, ki vrtijo žanrsko ožji spekter glasbe, namenjem ljubiteljem punk-rocka in hardcora.



13. Kdo je glavni snovalec vaših besedil in katerim tematikam posvečate največjo pozornost?

Glavni snovalec besedil je Jani P., enega sem napisal tudi jaz. Besedila ne nastajajo kot neka izolirana entiteta v glavi enega posameznika, ampak so rezultat naših debat v placu za vaje, na pivi v baru ali pa nekje v kombiju na Češkem. Izjema je kakšno osebno-izpovedno besedilo, kot je naprimer komad Sincerely yours, ki govori o težkem družinskem odnosu, ki namesto sreče in zadovoljstva, večkrat povzroča frustracije in jezo. Eno od besedil opisuje kako je punk postal del kapitalističnega ustroja skozi proces reapropriacije in asimilacije in na nek način izgublja identiteto, mnogo besedil pa ima pozitiven pogled na živlenje in tematsko ne govori o nekem specifičnem problemu, ampak podaja način razmišlanja, ki je drugačen od vsesplošne kritike, ki je največkrat prisotna v besedilih našega žanra.

14. Kaj bi se po vašem mnenju moralo zgoditi, da bi politične in gospodarske elite dejansko slišale krike, jezo ljudi? Kaj je v tem sistemu po vaše najbolj alarmantno?

Dogaja se veliko, a vse skupaj je precej atomizirano in lokalizirano. To, da nam bodo elite prisluhnile, če bomo glasni, se je pokazalo kot farsa. Že od 2004 in prej poteka v Sloveniji ideološka vojna, ki temelji na polpretekli zgodovini in ljudje temu nasedajo in se obračajo eden proti drugemu na podlagi politično-nazorskih usmeritev, ki pa so zgolj površinska razlika in orodje za delitev naroda, ki nima moči, da bi se zoperstavil politični moči in ideološki hegemoniji elit. Navodil za spremembe ni in tudi se jih ne bo napisalo na jutranji kavici v baru, kjer zlivamo svoje frustracije na plano en drugemu. Načina spremembe trenutne situacije najbrž ne gre iskati v nekih starih vzrocih zoperstavljanja elitam, ker se svoje delovanje prilagodili novim razmeram v katerih živimo. Boj poteka na ideološki ravni in dokler se ta del upora zanemarja bodo protesti na koncu vedno interpretirani s strani tistih z ideološko nadvlado kot nek upor lenuhov, »komunistov«, stricev iz ozadja in drugih floskul, kakor se je pokazalo letos.

15. Vaš najljubši album leta 2013, domači in tuji…

Antillectual – Perspectives & Objectives, nov AWS album, Fonija – Mojot Pekol in druge nove izdaje na Giljotina.org so tudi odlične (Noisefight in splitka Mor(r)ons in Mental strike). Letos nisem toliko podrobno spremljal izdaj novih albumov, ker je bilo celo leto zelo delovno. Bo treba nadoknadit in vse preposlušat čez zimo...

16. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Zasledili smo, da načrtujete turnejo po Evropi in ste v procesu ustvarjanja videospota. Na kateri točki ste?

V tem tednu smo dokončali videospot, ki smo ga posneli s pomočjo prijateljev, Nejc pa ga trenutno editira. Ne bo ravno tipičen videospot, predvsem kar se konvencij samega žanra glasbenih videospotov tiče. Ima samo dva kadra in zelo počasen tempo, s par momenti suspenza, kar je drugačno od spotov v katerem se vedno nekaj dogaja in prihaja do hitre menjave kadrov. V 2014 načrtujemo turnejo po zahodni Evropi v februarju, v maju pa se odpravljamo še na turnejo po Balkanu. Za poletje je v planu tudi turneja po Skandinaviji, a smo v zadnjih tednih prišli do ideje, da bi šli naslednje leto na Fest na Florido, ZDA. Obeh načrtov ne bomo zmogli finančno, tako da se bomo pozimi odločili kaj od tega bomo izpeljali. Do turneje v februarju pa imamo v planu tudi nekaj koncertov po Sloveniji, kar bomo sproti objavlali na naši spletni strani in »(a)socialnih omrežjih«.

17. Vaše zaključne besede…

Hvala ti za intervju in vso podporo! Tvoj portal redno spremljam in lahko izrečem same pohvale! Vsi, ki ste prebrali intervju in bi radi slišali našo glasbo lahko to storite na reallifeversion.bandcamp.com. Se vidimo na kakšnem koncertu.

Na vprašanja je odgovarjal kitarist skupine Aljoša Todorovič. Intervju je pripravil Matej Urbanč.

Člani skupine:

Jani Jež - vokal, kitara
Nejc Franca - bobni, back vokal
Jani Peljhan - bass, back vokal
Aljoša Todorovič - kitara

Diskografija:

2009 - Resistance from Within (d.i.y.)
2013 - The Sound of Progress (Fond Of Life Records, Giljotina)

Kontakt:

+386(0)40 682 402 (Aljoša)
reallifeversion@gmail.com

Povezave:

reallifeversion.net
facebook
bandcamp

Prihajajoči koncerti:

Zaenkrat nimajo napovedanih točnih datumov in so odprti za nastope. Sledi turneja od 13.2. do 1.3. po Avstriji, Nemčiji, Franciji, Beneluksu, VB in Italiji, od 23.4. do 3.5. pa še Hrvaška, BIH, Srbija, Makedonija, Grčija, Romunija, Bolgarija, Madžarska in Avstrija.

V tokratni NAGRADNI IGRI podarjamo tri cd plošče (po izbiri The Sound of Progress ali The Resistance from Within) skupine Real Live Version. Vprašanje se glasi: Pri kateri založbi je izšla plošča The Sound of Progress? Odgovore nam prosim, skupaj z vašim naslovom pošljite na mail: slovenia.punkrock@gmail.com. Igra velja do vključno 10.11.

Nagrajenci prejšnje igre, ki bodo prejeli cd-ejke skupine Drek U Pest so: Mihael Povše, David Svenshek, Robert Hren, Gašper Cestar in Matej Velkavrh kot sodelavec portala. Čestitamo!