Recenzija: Decembrski Punk u Garaž iz vseh vetrov

Plakat eventa

Že več kot mesec je za nami od dogodka »Punk u Garaž mini fest«, ki smo ga priredili v sodelovanju Slovenski Punk Rock Portal s svojo Založbo Punk Portala, Krep Bukingi in AGD Gustaf. Za mano je, moram reči, kot pišočemu, izredno depresiven mesec, ko se kar nisem mogel lotiti ničesar. A zadeva je ostala v dolgu in obljuba terja dolg in tako se spominjam, reflektiram. Koncert treh domačih skupin, A Bit Of All, Pissing In The Wind in Beer For Breakfast smo zastavili kot drugega v sklopu »Punk u Garaž« eventov. Koncert je sledil prvi ediciji, ki se je zgodila 6. 6.2014, ko smo gostili francoske Guaka in Puno Kapo. V bistvu sem še vedno naveličan svojega odnosa do teh dveh eventov, a ponovim naj še enkrat, kot sem povedal Maticu, frontmanu A Bit Of All. Z domačo punk sceno ni čisto nič narobe, je živa, vitalna, po številu bendov številčna, sledi modnim smernicam, akterjem v njej ni problem priti igrati v vukojebino za par pirov, a če se event dogaja v mariborski Pekarni, tako oglaševan v vseh možnih medijih kot Punk u garaž vol. 2, bi pričakoval vsaj približni odziv publike, odjemalcev vsebin, itd.. Toda podpora sceni je bolj kot ne v dreku, kar se je odrazilo tudi na obisku minifesta »Punk u garaž vol. 2«. Ne vem, kje je šlo narobe, razen da je bil event organiziran v četrtek.

A Bit of All. Foto: Matej Urbanč

Da povzamem dogajanje, prvi so na tem drugem, minifestu 11. 12. 2014, igrali A Bit Of All iz Žalca. Zame osebno najbolj mamljiv bend iz trojice, toda ne zato, ker bi bili tako perfektno dodelani, ampak prav nasprotno. Prosim, ne primite me prehitro za jezik, ko izgovarjam blasfemije, toda pri A Bit Of All sem res užival, saj sem si najbolj od vseh treh bendov zamišljal, kaj bi z njimi oziroma z njihovo glasbo naredil v studiu. O tem sem se pogovarjal tudi z Maticem, kitaristom in vokalistom te skupine. Pri Kulturnem centru Maribor imam že nekaj časa izglasovan dan v studiu. Mika me produkcija, ne toliko tonska tehnika, ampak nadgrajevanje idej, ki jih ima bend za snemanje, s pač avtorsko sugestivnim vplivom na vsebino nastajajoče glasbe. A Bit Of All še nimajo prvenca zunaj, razen štirih akustičnih komadov, ki naj bi, če sem prav razumel, tvorili album, obstoj katerega pa mi še ni potrjen. Če ga imajo na voljo v trdi obliki, bo vsekakor kmalu šel v merch ZPP. Akustično so bojda snemali, ker so bili takrat ravno brez bobnarja. Muzika s tega akustičnega projekta je spevna in moderna, lahko bi jo dali v koš z medijsko kar opevano ameriško akustično indie produkcijo. Da povzamem kratko kritiko, skupina je malo pokvarila svoj stand na odru s priredbo Two Princes vse preveč zlajnanih Spin Doctors iz devetdesetih. Nasprotno je Matic idealni frontman, vsaj kar se vokala tiče, saj zna peti zelo melodično in njegovo petje je spevno in gre v ušesa. To malo pokvari back oziroma support vokal basista, ki poskuša konfrontirati glavni vokal z bolj dretjem. Malo me je zmotila tudi solo kitara, ne vem točno zakaj in zakaj zato, toda zdela se mi je malo preveč Slasherska. Vseeno lahko računate z A Bit Of All v prihodnosti, mogoče celo ne tako zelo daljni glede kakšne izmed izdaj.

Pissing in the Wind. Foto: Matej Urbanč

Drugi so se na tisti črni četrtek spravili na oder Pissing In The Wind iz Murske Sobote. Skupina je razmeroma mlada, tako po kilometrini, kot po starosti članov. Če sem prav zastopil, obstajajo kaki dve leti. Sprav tako pred kratkim pridobili novega člana in pač izgubili stare, saj je zasedba na tem koncertu bila tričlanska z basistom. Skupina se tretira kot post hardcore in tu se je meni zalomilo, ko sem jih skušal uvrstiti v kateri koli žanr oziroma podžaner post hardcora. Že tako nisem jak v hardkoru, toda Pissing In The Wind so izgleda tako mladi z dobrim pregledom hardcore scene, da so ali čisto pred časom, ali pa le kanček nedomiselni in neuigrani. Nočem jih žaliti, po neki strani so bili najbolj iskren bend na minifestu. Če povzamem zaključne besede frontmena, ki mu je drugače čisto dogajalo in si ga bom zapomnil tudi po močnem udarjanju z nogo ob tla odra, kjer je skoraj preglasil celo uglašene bobne, pač da so mladi, iskreni, oziroma se je nekako zastopilo, true punk.

Po koncertu Pissing in the Wind, razvrat na odru. Foto: Matej Urbanč

Kot zadnji na eventu, ki ga popisujem malo pozno, a se trudim iskreno, so nastopili edini res pravi pankerji, bolje rečeno old school pankerski Beer For Breakfast iz Nove Gorice. Skupina stilsko in uigrano izpade zelo homogena, čeprav smo potem v backstejđu gruntali, kdo pozna več metal bendov. Basista in bobnarja sem tako dojel bolj kot metalca, oba kitarista kot old school pankerja. Skupina je, edina od nastopajoče trojice, že znanka ZPP, kjer so lansko leto objavili album Bar Riot, dva komada pa lahko pričakujete tudi na novem kompilacijskem ploščku ZPP Punk Rock Val 2014. Ura je tako bila že dokaj čez polnoč, BFB so razglasili svoj vzeli koncert z dobro mero humorja na odru in seveda žagarije. Peščica preostalih pod odrom, od katerega so bili v vidni člani Pissing In The Wind, pa je zažurala kot na pravi punk fešti. No, vsaj to.

Beer for Breakfast. Foto: Matej Urbanč

Tudi v prihodnje bomo poskušali realizirati podobne dogodke. Če je kateri band pripravljen nastopiti na koncertih naj sporoči na: slovenia.punkrock@gmail.com.

Piše: Matej Velkavrh