Final Approach - Sleep, Work, Buy, Die

Final Approach, živ pristop in pozitivna energija.

Album: Sleep, Work, Buy, Die
Skupina: Final Approach
Žanr: hardcore punk
Format: CD, digital
Datum: December, 2014
Založba: DHPAK 47, ZPP

22. decembra prejšnjega leta so nas z novim albumom razveselili, lahko bi rekli že naši stari znanci, Final Approach. Album se kliče »Sleep, Work, Buy, Die« in mi je bil predstavljen kot old school hard core iz Krškega, na kar se bom vrnil malo pozneje. No zaenkrat pač vemo vsaj to, da so fantje iz Krškega. Na albumi najdemo 14 novih komadov, pol v slovenščini, pol v angleščini. No vsaj tako nekako. Album je posnel in zmiksal Petar Stojanović iz Implicite Division studia. Plošček je dolg dobrih 21 minut, kar je malo za tiste, ki smo navajeni alter rock albumov dolgih vsaj 40 minut. Toda tako je nasploh pri hardcoru, komadi so kratki in če bi hoteli zapolniti vsaj 40 minutno dolžino celega posnetka, bi tako rabili 30 komadov, kar se tudi zgodi oz. se je že zgodilo pri kakšni hardcore izdaji.

Za ne tako vešče hardcore odjemalce, kamor tlačim tudi sam sebe, je vtis po enem poslušanju mlačen in težko je karkoli govoriti na pamet, ko na prvi posluh ne prepoznaš malenkosti, ki delajo musko in pri tem je tudi novi album Final Approach zanimiv. Ko pomislim na old school hardcore, se prvo spomnim na začetne Niet. Dva do štirje akordi, preprost bridge ali sploh brez, 40 sekundni komadi, skratka brzalica, ki diši na hitrejši punk rock iz konca 70-ih, kova kakšnih Minor Threat ali Circle Jerks. Slednja benda sem navedel, ker se mi zdi, da sta pomembno vplivala na glasbo Final Approach. No, Circle Jerks so celo omenjeni v zadnjem komadu na albumu »We Are Still Here«, tako da tukaj nisem mogel ustreliti preveč v prazno. Moram priznati, da mi v glavi odzvanja, če pobrskam po njej, bolj Fugazi kot Circle Jerks in Minor Threat. 

Skratka, da se vrnem k stilu novega albuma Final Approach sem menja, da se v njem sliši več kot samo slepo sledenje že stokrat prehojenih ulic. Skoraj v vsakem komadu se najde kakšna referenca, ki gre dlje kot samo old school. Don't Wanna Know bi lahko dali v mapo melodičnega hard cora, če sodimo po solo kitari v komadu, Moja Generacija, prav tako kot tudi kakšen drug komad na albumu, nekako spominja na miks Aktivne Propagande z bolj garažnimi punk'n'roll Dicky B. Hardy. Na določenih komadih z novega albuma Final Approach pa najdemo celo koketiranje z bolj mainstream in melodičnim hardcore punkom. Nič ni narobe s tem, meni to celo paše. Po mojem mnenju daje skupini takšno (nadgrajeno) glasbeno izražanje dodaten plus. Čeprav mi ostaja priokus, kakor pri večini glasbe, ki jo poslušam že vsaj 15 let, da je »Sleep, Work, Buy, Die« samo dovršen instant 21 minut brzine, pa vendar ga lahko označim kot eno pomembnejših izdaj v lanski biri alternativnih izdaj.

Kitarist Jure Zorko - Jus "v rokah" oboževalcev skupine. 

Final Approach bodo nov album kmalu predstavili tudi na domačih odrih. Za februar so napovedali dva nastopa in sicer 21. v klubu Kurd v Pekarni ter teden kasneje še v domačem okolju v Krškem. Prvega maja pa bodo svoje mojstrovine prikazali v ormoškem Unterhundu, kjer bodo nastopili pred znanimi hardcorovci Poison Idea. Pokalo bo!

Piše: Matej Velkavrh