SPRP - Slovenski Punk Rock Portal: Bandi se predstavijo: NIET - Od Ruskega vohuna do Rokovnajčev, od Srečne Mladine v Čas za revolucijo!

Foto: Matic Zorman

Ljubljana, 1983, Habič, Dernovšek, Češnovar, Dimnik, NIET! »Slovenska punk skupina zgodnjih osemdesetih. Zelo hitro se je uveljavila kot ena najboljših zasedb tedaj zelo močne ljubljanske hardcore scene, pri čemer je v nasprotju z ostalimi skupinami kmalu ubrala samosvojo pot. Aprila leta 1984 so Nieti v studiu svojega stalnega producenta Boruta Činča (ex-Buldožer) posneli svoj prvi hit Depresija, ki sta mu poleti sledili še dve uspešnici, Perspektive in Ritem človeštva. Po zmagovitem nastopu na tedaj največjem slovenskem rock festivalu Novem Rocku, so se Niet prebili med glavna imena slovenske glasbene scene. Septembra 1984 je v zgolj 200 izvodih izšla njihova legendarna kaseta Srečna mladina, ki je v naslednjih letih postala zagotovo največkrat presneta kaseta v zgodovini slovenske glasbe. Konec tega leta so Niet posneli še skladbo Lep dan za smrt, ki je postala njihova največja uspešnica« (iz biografije na uradni spletni strani skupine Niet).

Vse se je torej začelo z Depresijo in nadaljevalo z Nietomanijo po smrti pevca Primoža Habiča leta 1991. Čeprav jih več kor desetletje ni bilo v sceni, so bili vedno na sceni. Ko je že vse kazalo, da bodo ostali spomin na osemdeseta, se leta 2008 s prihodom novega frontmana Boruta Marolta (Prisluhnimo Tišini), zgodi nov začetek ali bolje rečeno začne se graditi pot od Ruskega vohuna do Rokovnajčev, od Srečne Mladine v Čas za revolucijo! Borut ne stopi le v Primožove čevlje, ampak jih zakrpa, okrepi in zelo dobro razhodi. Maja priredijo vrnitveni koncert v razprodanih Križankah, dve leti kasneje pa izide plošča Trinajst, ki doseže drugo mesto na uradni lestvici prodaje plošč v Sloveniji. Promocijski koncert ob izdaji plate zopet napolni Križanke, hkrati pa se tudi razidejo z basistom Alešem Češnovarjem. 2011 Niet spet dokažejo, da so samosvoji. Sprejmejo izziv, ki ni ravno navada pri punk skupinah, lotijo se muzikala Rokovnjači, ki na Tednu slovenske drame dobi nagrado za najboljšo predstavo festivala. Leta 2014 začnejo delati na novi plošči. Prvi singl Mislila sva, da nama bo uspelo je izšel junija letos, plošča z naslovom V bližini ljudi pa bo predvidoma zunaj sredi septembra. Skoraj istočasno bo pri švedski založbi Ne records izšla tudi vinilka Srečna mladina, na kateri bo znova oživela legendarna kaseta iz leta 1984.

Čeprav bodo verjetno vedno obstajale gostilniške debate o tem, kdo so bili Niet v osemdesetih, kdo so sedaj in neskončne primerjave med Habičem in Maroltom, si lahko vsi priznamo, da so Niet Niet – ena izmed redkih slovenskih skupin, ki napolni Križanke in s katero na vsakem koncertu prepeva cela dvorana.

Mini intervju:

1. Večkrat ste v intervjujih dejali, da niste punk in nikoli niste bili hardcore, ampak ste Niet. Kakšen žanr glasbe je žanr Niet?

Igor: Žanrsko razvrščanje se mi zdi brez veze. Mogoče je primerno na začetku, da se oz. te nekako označijo, potem pa skupine razvijejo svoj slog. Glasbeno se Niet raztezamo od hardcora preko punka do rocka, popa in akustike, pri vsakem komadu pa veš, da so to Niet. Začeli smo sicer s hardcorom, a nikoli nismo pripadali nobenemu gibanju. Ostalo punk gibanje, ki je bilo tematsko zelo široko, pa je bilo tedaj, leta 1984, že mrtvo. Punk mi je všeč kot glasbena zvrst, ideološko pa predvsem zaradi svojega uporništva. Po drugi strani so mi enako blizu hipiji s svojim hedonizmom in zagovarjanjem miru, svobode in ljubezni.

Foto: Tina Rus

2. Kdo ste, Niet?

Borut Marolt (vokal)

Igor Dernovšek (kitara)

Robert Likar (kitara)

Janez Brezigar (bas)

Tomaž Bergant (bobni)

3. Katere glasbene skupne so imele velik vpliv na vaše delovanje?

Igor: Najraje sem in še poslušam glasbo šestdesetih in sedemdesetih – The Beatles, The Rolling Stones, The Animals, The Who, The Kinks, The Doors, Velvet Underground, T-Rex ter zgodnji punk – Sex Pistols, Ramones, Buzzcocks, The Stranglers. Iz osemdesetih ska z The Specials na čelu in jugo rock – Idoli, Film, Azra, Zabranjeno pušenje, Haustor … Iz devetdesetih Nirvana in Pixies, kasneje The Strokes. V tem tisočletju skoraj nič.

4. Punk scena v osemdesetih in scena danes. Kakšna je razlika?

Igor: Punk je kot gibanje udaril v drugi polovici sedemdesetih v Veliki Britaniji kot upor proti tedaj povsem anemičnemu in preživetemu simfo-rocku z večminutnimi solažami ter kot odziv na gospodarsko krizo in uvajanje neoliberalne ideologije z Margaret Thatcher. V naših krajih je glasbeno posnel vzorce iz Velike Britanije s tem, da je tu našel nov moment kot kritika tedanjega samozadostnega, togega in gluhega sistema ter kot glas mladih. Predstavljal je gonilo za razvoj različnih oblik alternativne glasbe, ki je bila takrat v Sloveniji izjemno močna. Punk je bil tudi politično, teoretično, umetniško, modno in še kakšno gibanje. Po osamosvojitvi se je vse spremenilo. Glasba se je najprej MTV-zirala, z novim tisočletjem in razmahom narodnjakov pa pokmetila. Uporništvo je od punka prevzel rap, ki je še najbliže temu, kar je nekoč predstavljal punk. Pri tem je tragično, da je v Sloveniji veliko odličnih punk in podobnih alternativnih rock bandov, a se jih žal ne sliši, med drugim tudi zato, ker je vse manj publike, ki bi poslušala takšno glasbo.

5. Kakšno mesto ima danes punk v družbi oziroma ali ga še sploh ima?

Igor: Kot glasbena zvrst ostaja prisoten, kar je dobro, takšne družbene vloge, kot jo je nekoč imel, pa nima več. Sicer pa punk razumem predvsem v smislu drugačnosti, uporništva, odzivanja na aktualne zadeve in ne v prežvekovanju starih vzorcev.

6. Septembra prihaja vaša nova plošča. Kakšen je koncept plate, kaj lahko pričakujemo tako lirično kot glasbeno?

Igor: Plošči bo naslov V bližini ljudi, na njej bo predvidoma štirinajst komadov. Tekstualno se ne odmika od naše dosedanje poetike, glasbeno pa lahko pričakujete kar nekaj presenečenj. Skladbe so zelo raznolike, drugačna pa bo tudi produkcija, saj smo jo od našega večnega sopotnika Boruta Činča tokrat predali Žaretu Paku. Še zdaleč ne zato, ker bi bili s Činčem nezadovoljni, ampak ker vedno poskušamo nekaj novega – tokrat je to produkcija.