Skupina balans na sceni nastopa že od leta 2013. Skupino sestavljajo Kristin Čona (vokal, električna kitara, bas kitara), Andrej Pervanje (bas, kitara, vokal, računalnik), Alessandro di Giampietro (vizualizacije) ter bobnar Jan Kmet. Skupina je zelo aktivna, izdali so kar nekaj albumov, kot so Praske na parketu (2015), LPT (2016), Bunkerpop (2017), Kva je s tabo (2018), A vam je jasno (2019) ter Sam pravm (2020). Skupina se je pojavila tudi na treh kompilacijah; Punk Rock Val 2020, leta 2019 na kompilaciji Sounds from Slovenian Bedrooms II ter Klubski maraton 2018. Aktivno sodelujejo z umetniki in fotografi od vsepovsod.
S Kristino, Andrejem in Janom se je za Slovenski Punk Rock Portal pogovarjala Mojca Lubej: »V zavetju idiličnih primorskih vasic, točneje v Hiši kulture v Svetem Antonu pri Kopru se je skupina pripravljala na svoj avgustovski nastop. Prosila sem jih za intervju in zelo so bili veseli, da lahko za portal povedo kaj o sebi in o svojem delu.«
1. Mene zanima, kdo ste balans?
balans smo punk pop band. Prihajamo iz Ljubljane. Zelo veliko sodelujemo z umetniki, vizualci, oblikovalci... Ne poizkušamo nastopati samo z glasbo, ampak se trudimo, da naš obstoj razširimo tudi na druge vrste umetnosti.
2. Zakaj balans z malim b?
Prva stvar. Z malim b je lepše, druga stvar pa je, da smo hoteli povedati, da so si vse črke enakovredne. Načeloma imamo tudi naše naslove napisane tako, kot se izgovorijo, ker je to bolj dostopno človeku in manj komplicirano.
3. Kako pa to, da ste se odločili za tak pristop? Vse črke enakovredne, kaj ste želeli ljudem sporočiti s tem?
Leta 2013 sva z Andrejem ustanovila tale bend (Čona). Že na samem začetku sem čutila, da je ime balans to, kar iščem. To pa zaradi tega, ker vsi želimo imeti neko ravnotežje, nek balans v življenju. Poleg tega pa je to tudi ekonomski izraz. Od samega začetka sem bila pristaš tega, da se piše cela beseda z malimi črkami zaradi estetike in enakovrednosti.
4. Mene ste privlekli z načinom vašega igranja. Glede na to, da sem rasla gor s punkom in alternativo ter darkom, me je zelo prevzel vaš post punkovski način glasbe. Spominja me na komade, ki so se poslušali v osemdesetih letih in s tem na legendarne bende, kot so Otroci socializma, čao pičke itd... Interesantno mi je, da ste na tak način pristopili h glasbi. Prav zaradi tega bi želela vprašati, zakaj ste se odločili, da svetu podate vaše sporočilo na tak način? Zakaj ste si izbrali ravno tak žanr glasbe?
Na začetku dejansko nisva igrala takega žanra (op. p. Čona in Andrej). Igrala sva bolj ambientalno glasbo, tudi glasbo, ki je v galerijah... Naredila sva tudi glasbo za kratki film. S post punkom sva začela v letih 2016-2017, ko sva dobila ponudbo za nastop na klubskem maratonu. Bila sva sigurna, da bo tam taka glasba zelo zažgala. Ko pa se je nama pridružil tudi Jan, pa je punkovska glasba dobila svoj namen.
Vsem trem je tak stil všeč tako zaradi narave poetičnih besedil, kot tudi zaradi močnega izrazja, poleg tega pa je v teh besedilih tudi minimalizem, kar vsi obožujemo.
5. Kakšni so vaši začetki igranja?
Začetki so.. turbulentni... (smeh)
Začetki benda segajo v leto 2013 v neko razpadajočo hišo v Rožni dolini v Ljubljani. Tam sva se (op. p. Andrej in Čona) dodobra seznanila s tehniko in z opremo, naredila pa sva tudi prve posnetke. Prvi koncert sva imela 2014 v Umagu na Indirekt festivalu. Bila sva edini slovenski band. Kot prijatelja sva se zelo ujela in začela usklajevati skupne interese. Oba izhajava iz kulturnih, umetniških družin in sva ogromno prinesla iz vzgoje. Vedno sem si želela imeti glasbeno skupino. Ko je to predlagal Andrej, sem zadevo z veseljem sprejela. Na izraz benda so veliko vplivali tudi prostori, v katerih sva vadila. Ko so podrli tisto hišo, sva se preselila v Rog. Tam je v igro prišel tudi bas, vse je bilo malo bolj surovo, tudi efekti na vokalu so se začeli dodajati.. V Rogu je prevladovala bolj temačna, darkerska scena, kar se je videlo tudi iz našega igranja. Nato sva se spreselila v Bunker, v zaklonišče na Rakovniku, ki je pa pod zemljo. Temu primerna je bila tam tudi najina glasba.
V bendu se zelo dobro ujamemo. Vse si urejamo sami, ker nimamo nobenega managerja, ki bi nam pomagal. To delo sem načeloma prevzela jaz, Kristina. Veliko promoviram po platformah, kot so Instagram, Spotify, Bandcamp. Osebno se mi zdi, da nam gre s promocijo precej v redu, saj se vedno najde nekaj, kar lahko objavimo. Poskrbimo tudi, da imamo vedno delo in projekte vsaj za en mesec naprej. Stalno smo na preži, s kom bi sodelovali in hodimo na umetniške razstave, kjer gledamo, koga bi povabili, da nas fotografira, Zelo radi se namreč oblečemo v oblačila drugih oblikovalcev in uživamo v fotoshootingih. Lepo je tudi, ker imamo sedaj že neko tako reputacijo, da smo priznani kot del umetniške scene in ni problema glede sodelovanja.
7. Ugotovila sem, da imate zelo zanimiva imena albumov, kot recimo praske na parketu, a vam je jasno itd... Kako dobite ideje za naslov albuma?
Zelo nama je pomembno, da je v naslovu albumov nek humor, pa tudi, da je zraven besedna igra. Glede na to, da sem jezikoslovka, se mi zdi to kar precej v redu zadeva.
8. Tak stil, ki ga uporabljate, se tudi sklada z vašo glasbo... Glede na to, kak žanr igrate, je ta vaša pojava logična, normalna....
Naši naslovi so tudi izraz besednjaka, ki ga pogosto uporabljamo. Recimo "Kva je s tabo" se kar pogosto govori... Ravno tako tudi A vam je jasno. Z našim delom tudi želimo, da se jezik približa širši publiki, tako, da pesmi in naš način dela lahko razume popolnoma vsak.
9. Kaj je največji dosežek v zgodovini benda?
Eden od največjih dosežkov je, da smo izdali album pri založbi in to na vinilki (op. p. plošča Sam pravm). Sicer je vse zapletla korona, ker nismo mogli iti po plošče osebno v Avstrijo, pa tudi koncerta nismo mogli imeti zaradi ukrepov. Album smo izdali novembra, koncert smo imeli 1.7. zaradi situacije. Naš dosežek je tudi, da ljudje pojejo naše pesmi z nami, kot recimo na enem koncertu v Gali hali. To je res dober občutek.
10. Tudi vaši videi so precej odštekani. Kje dobite ideje za njih? Recimo, za ves album je bil v bistvu posnet video v trgovini s pohištvom.
Hahaha... Eno gre z drugim. Kristina je imela idejo, da bi se snemalo v neki kitajski trgovini. Potem je naneslo, da smo sodelovali z neko ekipo, kateri režiser je poznal lastnika pohištvenega salona in preko njega smo dejansko dobili prostor za snemanje projekta. Pri nas je tako, da se vedno ideje nekako ujamejo. Vsak nekaj šteje.... Vsak nekaj prispeva. V redu je, ker vemo, kakšno estetiko, kak imidž želimo imeti in potem se s tem lahko igramo, kolikor se želimo. Pravkar pa je izšel naš novi video produkt, ki se ga lahko ogledate spodaj.
11. Kakšno mnenje imate o razvoju alternativne glasbe na slovenskem? Se vam zdi, da je tega preveč, premalo? Kako mislite, da bo za tovrstno glasbo poskrbljeno v prihodnosti?
V Sloveniji smo precej bogati z alternativno glasbo. Če pogledamo, kako je naša država majhna, imamo zelo veliko ponudbo. Ko se pogovarjam s prijatelji iz Italije, so vsi zelo presenečeni, saj vidijo, koliko je pri nas kvalitetne alternativne glasbe in koliko je ta glasba tudi popularna. Vseeno se mi zdi, da se določeni žanri nezadostno prekrivajo. Premalo je recenzij, premalo je ljudi, ki bi dejansko pisali o tem. Pogrešam pa tudi resnost in pripravljenost ljubiteljev alternative nekaj narediti v taki glasbi. Včasih se še vedno dobi občutek, da nismo obravnavani tako, kot bi si morda želeli. Da nismo enakovredni z ostalo glasbeno sceno. Lahko dam primerjavo.. Bendi, ki so del alternativne glasbene scene v Angliji, so čisto drugače tretirani, kot mi.
12. Mislite, da bo v prihodnosti še toliko take glasbe ali da bo taka zvrst izumrla?
V tej naši digitalni dobi so problem platforme, ki promovirajo večje glasbene izvajalce. Mala glasbena scena nima s tem nič. A vendar mislim, da so tudi drugi kanali, po katerih se da zadeve promovirati. Najboljša pa je reklama od ust do ust, kjer vsi poznamo vse. In dober pristop do ljudi naredi čudeže. Prav je, da smo bendi med seboj povezani in da si med seboj pomagamo. Dokler bo med nami vzajemnost, ne vidim problema, da bi bilo karkoli narobe.
13. Kakšne plane imate za naprej kot band?
Definitivno naslednji album (smeh) in turneja. Sedaj se promoviramo tudi s koncerti, kar se nam zdi v redu. Med korono smo snemali malo več videospotov, ravno tako smo delali streaming koncerte. Potrudili smo se, da smo se vedno preizkusili v nečem novem, ravno tako pa tudi v tem, da smo na koncerte vedno vabili nove in nove glasbene goste, s katerimi smo igrali. Radi bi tudi nabirali izkušnje, tako, da postanemo čim boljši v tem, kar delamo. V kratkem bomo izdali nov spot, ki smo ga posneli v juliju za pesem Prišla je sama. Potem pa se že menimo naprej s fotografi, oblikovalci itd za fotoshootinge. Želimo si tudi na turnejo po Balkanu. Nastajajo pa tudi že novi zametki pesmi.
14. Kaj svetujete mladim bendom, ki se komaj uveljavljajo?
Čim več delat. Ne samo vaje, treba se je tudi mrežiti... Tako, da spoznaš sceno... Pomembno je, da ugotoviš, v čem si dober in to izkoristiš maksimalno. Svetujem tudi, da se ne bat delat napake. Poskusi postati vedno boljši in boljši. Zavedati se moreš tudi tega, da noben koncert ni popoln. Pa ne se preveč obremenjevati z glasbeno industrijo. Če kaj pride, pride samo od sebe. Do tačas pa imaš itak okoli sebe vedno ljudi, ki so ti predani. :)
Zaključek: Hvala kolektivu balans za pogovor in srečno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar