Konec neodvisnosti Radia Študent?!

Ogrožena je neodvisnost RŠ

Na 26. redni seji študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) 23.1.2014, je po hitrem in proceduralno spornem postopku spremenjen Akt o ustanovitvi Zavoda Radia Študent (RŠ). Med drugim je spremenjen tudi člen, ki določa sestavo Sveta Zavoda RŠ, in sicer tako, da predstavnika strokovne javnosti, ki ga je do sedaj imenoval »Svet« oziroma 6 preostalih članov Sveta, na podlagi več predlogov možnih predstavnikov strokovne javnosti, od sedaj naprej imenuje »izvršni organ ŠOU v Ljubljani«. To pomeni, da ima sedaj ŠOU v Svetu, v katerem so do zdaj sedeli 3 predstavniki izmed izbranih sodelavcev RŠ, 3 predstavniki ŠOU in 1 skupno izbrani predstavnik strokovne javnosti, absolutno večino. Gre za nezaslišan poseg v splošno in programsko neodvisnost najpomembnejšega študentskega in neodvisnega medija v državi, saj so pristojnosti Sveta Zavoda RŠ poleg poslovnih tudi sprejemanje temeljne programske zasnove, imenovanje in razreševanje odgovornega urednika, sprejemanje programa dela, sprejemanje programa razreševanja presežnih delavcev itn.

Andrej Klasinc (gospod z očali v prvi vrsti) - direktor ŠOU
in pobudnik uničenja RŠ skupaj s skupino Povezani

Še posebej je sporno in nenavadno, da o spremembi Akta niso bili predhodno obveščeni ne člani Sveta Zavoda RŠ ne predstavniki RŠ, poslanci Študentskega zbora pa so dobili gradivo na sami seji. Namreč, predsednik študentskega zbora, Boris Cesar, točke sploh ni bil uvrstil na dnevni red, ker, po lastnih besedah, »ni imel dovolj časa, da se seznani s priloženim gradivom«. Uvrstili so jo poslanci poslanske skupine Povezani po hitrem postopku kot t. i. »prednostno točko«, ki se jo lahko vloži na sami seji s podpisom desetih poslancev. O pričujoči spremembi Akta se sicer neuradno govori že eno leto oz. od takrat, ko je direktorja ŠOU postal Andrej Klasinc, ki je nedvomno podpornik, če ne pobudnik ideje – predlog spremembe pa je včeraj vložila poslanska skupina Povezani, ki skupaj z Modrimi in SuiIuris sestavlja vladajočo koalicijo. Za predlog so potem glasovali poslanci Povezanih, SuiIuris in nekateri nepovezani poslanci, skupini Iskra in Zagon sta bili proti, Modri pa so bili »razdeljeni«, v glavnem vzdržani oz. niso glasovali, kar je privedlo do končnega rezultata 20 za, 12 proti in 3 vzdržani, s čimer je sprememba Akta o ustanovitvi Zavoda RŠ tudi izglasovana, saj je za to potrebna navadna in ne absolutna večina (23 poslancev).

Da gre pri pričujoči spremembi akta za še nezaslišan poseg ŠOU v programsko avtonomijo že 45 let neodvisnega Radia Študent, pa je jasno že iz same debate pred glasovanjem. Predlagatelj, vodja poslanske skupine Povezani, Blaž Račnik, je tako med drugim govoril tudi o strukturi programskih sodelavcev RŠ (študenti/ne-študenti), o neobjektivnem poročanju glede študentskih referendumov in drugih študentskih zadev, o vplivu študentskega društva Iskra, o »blatenju« ŠOU s strani RŠ itn. Naj opozorim, da je sprememba programske politike RŠ načrtovana že v volilnem programu skupine Povezani iz leta 2012, v katerem v zadnji točki programa med drugim najdemo tudi stavek: »Narediti program RŠ bolj prepoznaven.«

Študentska skupina Povezani je že napovedala tudi
ponovno klestenje proračuna za RŠ. Upor se bo očitno
nadaljeval.

Kako nameravajo Povezani narediti program RŠ bolj prepoznaven, pa je moč sklepati tudi iz prepoznavne usode kolapsa Kluba K4. Pričujoči scenarij namreč neskončno spominja na tisti, ki smo mu bili priča s strani poslanske skupine Povezani pred natanko enim letom v zvezi z Zavodom K6/4. Spomnimo se, takrat je bila za predstavnico strokovne javnosti v Svetu Zavoda K6/4 imenovana »ugledna harfistka« Marina Rajković, kar je omogočilo izvolitev Aleša Logarja za direktorja zavoda. Novo vodstvo je potem malodane čez noč med drugim odpustilo računovodjo zavoda, natakarje v kavarni Metropol, PR-ovko kluba K4 in naredilo rošado glede skrbnika za gostinstvo v 4-ki, za vodjo šanka pa je bil postavljen soprog Marine Rajković in član Povezanih, Alan Nikola Rajković.

Potem pa je vse šlo samo še navzdol in so klub za nekaj mesecev zaprli. Klub trenutno sicer deluje, vendar to ne bi bilo možno brez t. i. sanacijskih ukrepov v vidu večkratnega izčrpnega dodatnega financiranja Zavoda K6/4, ki se v obdobju enega leta merijo v stotinah tisočih evrov, pri čemer se proračuni ostalih zavodov radikalno znižujejo do mere, ko je resnično ogrožen njihov obstoj, za kar je eklatanten tudi primer Radia Študent.

Medtem so Radiu Študent svojo podporo že namenila tudi številna društva in organizacije, med njimi tudi Društvo novinarjev Slovenije.

Vir: Radio Študent