Ogrožena je neodvisnost RŠ |
Na 26. redni seji študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) 23.1.2014, je po hitrem in proceduralno spornem postopku spremenjen Akt o ustanovitvi Zavoda Radia Študent (RŠ). Med drugim je spremenjen tudi člen, ki določa sestavo Sveta Zavoda RŠ, in sicer tako, da predstavnika strokovne javnosti, ki ga je do sedaj imenoval »Svet« oziroma 6 preostalih članov Sveta, na podlagi več predlogov možnih predstavnikov strokovne javnosti, od sedaj naprej imenuje »izvršni organ ŠOU v Ljubljani«. To pomeni, da ima sedaj ŠOU v Svetu, v katerem so do zdaj sedeli 3 predstavniki izmed izbranih sodelavcev RŠ, 3 predstavniki ŠOU in 1 skupno izbrani predstavnik strokovne javnosti, absolutno večino. Gre za nezaslišan poseg v splošno in programsko neodvisnost najpomembnejšega študentskega in neodvisnega medija v državi, saj so pristojnosti Sveta Zavoda RŠ poleg poslovnih tudi sprejemanje temeljne programske zasnove, imenovanje in razreševanje odgovornega urednika, sprejemanje programa dela, sprejemanje programa razreševanja presežnih delavcev itn.
Andrej Klasinc (gospod z očali v prvi vrsti) - direktor ŠOU in pobudnik uničenja RŠ skupaj s skupino Povezani |
Da gre pri pričujoči spremembi akta za še nezaslišan poseg ŠOU v programsko avtonomijo že 45 let neodvisnega Radia Študent, pa je jasno že iz same debate pred glasovanjem. Predlagatelj, vodja poslanske skupine Povezani, Blaž Račnik, je tako med drugim govoril tudi o strukturi programskih sodelavcev RŠ (študenti/ne-študenti), o neobjektivnem poročanju glede študentskih referendumov in drugih študentskih zadev, o vplivu študentskega društva Iskra, o »blatenju« ŠOU s strani RŠ itn. Naj opozorim, da je sprememba programske politike RŠ načrtovana že v volilnem programu skupine Povezani iz leta 2012, v katerem v zadnji točki programa med drugim najdemo tudi stavek: »Narediti program RŠ bolj prepoznaven.«
Študentska skupina Povezani je že napovedala tudi ponovno klestenje proračuna za RŠ. Upor se bo očitno nadaljeval. |
Potem pa je vse šlo samo še navzdol in so klub za nekaj mesecev zaprli. Klub trenutno sicer deluje, vendar to ne bi bilo možno brez t. i. sanacijskih ukrepov v vidu večkratnega izčrpnega dodatnega financiranja Zavoda K6/4, ki se v obdobju enega leta merijo v stotinah tisočih evrov, pri čemer se proračuni ostalih zavodov radikalno znižujejo do mere, ko je resnično ogrožen njihov obstoj, za kar je eklatanten tudi primer Radia Študent.
Medtem so Radiu Študent svojo podporo že namenila tudi številna društva in organizacije, med njimi tudi Društvo novinarjev Slovenije.
Vir: Radio Študent
Ni komentarjev:
Objavite komentar