 |
Nastop na promocijskem
koncertu v koprskem
MKC-ju ob izdaji novega albuma ˝Hardcore˝ |
No Limits je obalni kvartet, ki gode že od začetka devetdesetih. In to hitro in glasno. Navdih črpajo iz različnih frakcij punka in na momente dodajo še thrash metal ter vse skupaj zapakirajo v hardcore v najširšem smislu. Sami svojo glasbo z eno besedo imenujejo allschol hardcore. V besedilih se dotikajo socialnih tematik in družbene angažiransti. Kapitalizem jim, kot verjetno še marsikomu, pač ni pri srcu. Kapitalizem preveč deli, razslojuje in premalo povezuje.
Prejšnji mesec je iz pod njihovih rok izšel sveži album, ki so ga poimenovali kar ˝Hardcore˝. To je njihova prva izdaja po desetih letih. Pred tem so leta 2003 izdali album ˝www.borba.non-stop˝ in če se dlje pogledamo v preteklosti, se lahko pohvalijo tudi z dvema kasetama. Frontmanu skupine Encu smo postavili nekaj vprašanj.
1. Za vami je že več kot 20. let delovanja. Se še spomnite svojih začetkov? Kaj bi spremili, če bi še enkrat šli na to pot?
Ja, seveda se spominjamo svojih začetkov. Kako bi pa lahko to pozabili ;) Ko pogledaš nazaj, je kot začetek nekega razmerja, v katerem imaš vzpone, padce, kreganja, smeh, žurke, vožnje, sekirancije, razočaranja, adrenalinske situacije …. Ne morem govorit v imenu vseh članov, toda jez osebno, bi spremenil malce naše zgodnje obdobje, pa niti ne v glasbenem smislu, ampak tako, da bi več stvari izdal npr. cd-je namesto kaset, malce več poizkušal igrati v tujini, več merchandise-a (ki ga sploh nismo imeli)…
2. Kako ocenjujete domačo alter sceno danes v primerjavi s tisto iz 90-tih? Vaši pogledi skozi čas.
Tako, kot svetovno. Včasih je bilo manj bendov in so bili bolj prepoznavni, danes pa jih je malo morje in se utapljajo v množici (redki so taki, ki jim uspe preboj ali bolje rečeno, ki imajo nek svoj pečat). Morda je dobro, da je Slovenija tako majhna in zato morda te poplave bendov ne čutimo tako močno kot drugod. Včasih so klubi lažje shajali, danes pa je SAZAS do konca zasral situacijo. In včasih je folk raje hodil na koncerte in morda kupil kakšen fanzin, cd ali kaj drugega. Danes je internet prinesel lažjo razpoznavnost skupin na svetovni ravni, po drugi strani pa pokopal prodajo cd-jev, plošč, kaset in mislim, da celo zmanjšal obisk na koncertih, saj si en kup ljudi ogleda koncerte na You Tube-u in denar raje zapije.
3. Sprva ste se imenovali Mental Affliction. Zakaj ste spremenili ime skupine? Se je ohranil kakšen posnetek iz tega dela vaše zgodbe?
Ime smo spremenili zaradi prepogoste napake, ko so nas naslovili »Metal Affliction« namesto »Mental Affliction«. Za nekoga je to morda samo ena črka, je pa v resnici čisto drug pomen. In čeprav je v naši glasbi bilo čutiti tudi metal, nikakor nismo hoteli takega imena, zato je bila zamenjava nujna. Mislim, da smo z No Limits zadeli v polno, saj je naša glasba zajemala širok glasbeni spekter in še vedno imamo zelo široka glasbena obzorja. Je pa žal, kar razširjeno ime, toda v tistem času ni bilo. Le reklama za Sector No Limits je istočasno prišla ven ;) Doma hranim še posnetek našega prvega koncerta (30.04.1991) kot Mental Affliction, smo pa takrat pod tem imenom, posneli tudi komad Beermania, ki smo ga kasneje pristavili na naš prvi demo »Our Litle Wooden House« (1993), možen download na:
http://www.mediafire.com/?lhbfhzyak7hfk
4. Prejšnji mesec ste izdali svoj novi album z naslovom ˝Hardcore˝ in to po desetih letih ˝suše˝. Zakaj je minilo toliko časa do nove izdaje?
 |
Prejšnji mesec so v d.i.y. založbi
izdali nov album ¨Hardcore˝ |
Zato, ker mi delamo zelo počasi. Morda to ni v redu, ampak tako pač je. In kot drugo imamo vedno neko smolo, da se vse še bolj zaplete. Npr. v času od prejšnjega cd-ja do sedaj, smo trikrat zamenjali basista in trikrat plac za vaje, vmes še enega kitarista, pa še dva otroka sta se nam vmes rodila, pa še realizacija cd-ja je trajala leto dlje kot predvideno. Pri nas na obali, bi rekli, da imamo »pegolo«, ampak kot vidiš, še vedno vztrajamo in v temu je čar. Mislim, da se je splačalo počakat.
5. Sredi junija se je v koprskem MKSMC-ju odvil promocijski koncert ob izdaji albuma. Kako ste ta večer videli vi? (kratek opis dogajanja) Kako je bil sprejet novi album?
Mislim, da je zadovoljstvo bilo obojestransko, tako iz naše strani kot iz strani občinstva. Ker je tisti večer bil hc koncert v Krškem, v Trbovljah so bili Niet in Kreshesh Nepitash, na Metelkovi Rafal fest z Warcollapse, True in ostalimi, se je seveda to malce poznalo na obisku. Kljub temu pa nas je bilo vse skupaj skoraj 130. Z izbiro tržaške predskupine (Disfunzione Nevrotica – Upset Noise cover band) smo privabili nekaj italijanske publike, ki žal premalokrat zaide v naše konce. Če pa stvar zaokrožim, je publika dobro reagirala na nove komade (sicer nekatere igramo že nekaj let in jih že od prej poznajo), všeč jim je bil nastop in všeč so jim komadi. Tudi recenzije so zaenkrat zelo dobre, bomo videli kako se bo prijel cd ;)
6. Vaš novi izvod ste izdali v samozaložbi. Imate torej raje d.i.y. način, kot da bi se poiskali založbo?
Da, tako kot prejšnjega in vse kar smo kdarkoli naredili. Seveda je založba lažji način. Način, ki te bolj porine na evropski ali svetovni trg, toda tam nimaš nobene kontrole nad izdelkom, si le številka v njihovih papirjih. Morda je to razmerje pri kakšnih manjših založbah bolj pristno, domače, toda mi enostavno nimamo energije in ne da se nam žicarit okoli. Tako točno vemo, kakšni so naši izdatki, koliko moramo prodati, da pokrijemo vložke (če jih sploh bomo pokrili), imamo čisto svobodo pri ustvarjanju in smo sami svoj gospodar. Sicer me zanimajo distributerji, ker je to edini način, da je tvoj izdelek dobavljiv tudi v tujini (in seveda koncertna aktivnost), toda d.i.y. je morda nehote postal način, ki smo ga izbrali in prav je tako. Katera založba pa nas bi vzela, ko bi videla, da rabimo 10 let za en album ;) ;) ;)
7. Na tem albumu se nahaja 13. avtorskih skladb ter kot bonus pesem še priredba od brazilskih legend Ratos de Porao. Kako to, da se je slednja znašla na albumu?
Med snemanjem dema za ta album, smo dobili ponudbo iz Brazilije, da posnamemo dve skladbi za prihajajočo RDP tribute kompilacijo. Takoj, ko smo posneli demo, smo se še segreti, spravili posnet dve pesmi, kajti so že pritiskali na nas, da je stiska s časom. Izbrali smo komada O Sistema Me Engoliu in Quando Ci Vuole, Ci Vuole. Žal se je tudi v Braziliji situacija zakomplicirala in kompilacija ni uvidela luči do letošnje pomladi. Ko sem na internetu končno zasledil izid dolgopričakovane kompilacije Ratomaniax, sem videl, da je gor kar 36 bendov in po večini en komad od vsakega. Tako se, Quando Ci Vuole, Ci Vuole, ni uvrstil na kompilacijo, nam pa je bilo žal, da komad ne bi bil nikjer objavljen, ker smo ga kar simpatično odigrali. Poklical sem Gordota (pevca od RDP) in vprašal, če lahko komad uvrstimo na naš cd. Seveda je bil takoj za. Ker pa je album že imel svoj začetek in konec, dejansko je bilo že vse narejeno (tudi ovitek), sem se domislil, da bi z Gordotom naredila en kratek telefonski pogovor o trenutni situaciji v Sloveniji, ki bi služil kot intro v komad.
8. O čem govorijo vaša besedila? Kdo jih spravlja na papir?
Večinoma jaz, z izjemo komada Ne Morem, ki smo ga spisali skupaj. Tematika v besedilih No Limits je bila od zmeraj raznolika, saj se na vse pretege skušam otresti kalupov in klišejev. Ne vem ali me sprašuješ samo o besedilih na novem albumu ali na splošno o naših besedilih. V glavnem smo se v svojem obstoju dotaknili skoraj vsega. Rasizma, seksizma, vojn, političnih spletk, spolnih bolezni, prijateljstva, ljubezni, sovraštva, živalskih pravic, instant hitov, samoironičnih zgodbic, globalizacije, vojske, globalnega segrevanja, farmacevtskih lobijev, predvolilnih laži, skesanosti, humanosti, drog, alkohola, teorij zarote, izmišljenih zgodb, stisk delavcev, dela na črno, hardcora, patriotizma, smisla življenja, preminulih prijateljev, države, kapitalizma, centralizacije, zabave, itd.
9. Glasbeno se nahajate nekje v crossover hardcore vodah z vplivi (thrash) metal-a in seveda punk-a. Na kaj mislite pod oznako allschool? Imate raje punk ali metal?
Pod allschool mislimo predvsem to, da nočemo past v nek kalup. Veliko folka nam pravi, da smo »stara šola«. Toda spet, kaj to točno pomeni? Mi imamo resda en kup glasbenih situacij, za katere bi lahko rekli old school. Toda nekje smo v Oi vodah, nekje smo že malce crusterski, ponekod koketiramo z melodiko, velikokrat mejimo na thrash metal, tudi ska smo že probali in, če slučajno nekje paše vložek novejšega metalcora, bo tudi ta svoje mesto našel. Zatorej da, allschool in smo vsi srečni in veseli ;) Hmm, punk ali metal? Mi smo vsi prej bili metalci kot punkerji, zato bi skorajda rekel, da metal … ampak to je težko definirat, kajti ni samo metal in punk, obstaja cela paleta odtenkov teh dveh žanrov, ki se nemalokrat prepletajo. Če posplošim, glasbeno se bolj nagibamo k metalu, tekstovno in sporočilno, pa definitivno k punku. Naredi spoj obojega, zmeči noter vse začimbe in dobiš ven mineštro - No Limits.
10. 17. julija ste nastopili tudi v oddaji Na Piedestal na Valu 202. Kako se vam je zdela ta nova izkušnja? Se posnetek oddaje nahaja kje v arhivih, na spletu za vse, ki so preslišali oddajo?
Po pravici povedano ni nova izkušnja. V oddaji Na Piedestal smo se prvič pojavili še v 90ih, ko smo predstavljali našo kaseto v živo »Jurassic Punk«, nato smo predstavljali predhodni cd »www.borba.non-stop« leta 2003 in sedaj nov album »Hardcore«. Za mikrofonom mi ni težko, saj konec koncev pojem v bendu. Med ostalim pa sem zadnjih sedem let (2005-2012) vodil oddajo »Podzemlje« na Radiu Koper, pred tem sem na »pokojnem« Radiu Morje (prvi primorski komercialni radijski postaji) med leti 1994 in 1999 vodil oddaji »Speedy Gonzales is Dead« in »Speedy Gonzales is Back« in pa leta 1992 sem imel glasbeno rubriko v mladinski oddaji na TV Koper. Tako, da kot vidiš, se v temu kar znajdem. Če pa je kaj arhivirano na spletu ne vem, vse naše intervjuje, recenzije ipd. postam na naši fb strani (
www.facebook.com/nolimits.hc) tako, da so ljudje na tekočem. Ups, ravnokar zvedel, posnetek oddaje na:
http://www.val202.si/2013/07/na-piedestal-no-limits/
11. 27. julija boste nastopili na festivalu “Go Hard Or Go Home Fest” na Paintball placu pri Hrvatinih. Kaj pričakujete od tega festivala?
Čeprav se bo ta dogodek odvijal zelo blizu mojega domačega kraja, moram priznat, da tam še nisem bil. Vsi mi pa zatrjujejo, da je enkraten plac v naravi. Zatorej pričakujem dobro žurko, saj igra cel kup raznovrstnih, kvalitetnih, več ali manj domačih bendov, cool dj-i, tudi vegan ponudba bo, pivo iz lokalne pivovarne, bližina morja, punk in metal holidays bodo že mimo …tako da, ja pričakujem zelo dobro zabavo, ki je v resnici tudi več kot sama zabava. Konec koncev pa to prireja ekipa štirih prijateljev, ki bi radi oživeli njihov kraj v sezoni … zatorej gremo ga oživet ;)
12. Kateri nastop vam je najbolj ostal v spominu in zakaj?
 |
21.07.2009 - Nastop v legendarnem
Izbruhovem
kluturnem bazenu v Kranju | | | | | | | | | | | | |
|
|
|
Jih je več, težko je izločiti enega, ker bi naredil krivico ostalim… morda izdvojim lahko tiste, ki so se meni osebno najbolj zasidrali v spomin: s Kud Idijoti v Puli 1993ega (ker so Kud Idijoti vedno bili bend do katerega imamo velik rešpekt in smo skupaj prijateljevali, to je bil med ostalim, tudi koncert na katerem je bilo največ občinstva, 1000 ljudi), z Ratos De Porao, obakrat (prvič 1998ega v domačem MKC-ju, ker je to bilo, kot, da bi se sanje uresničile, njihov prvi obisk v Sloveniji in rekordno število obiskovalcev tega kluba… drugič, leta 2009, v Izbruhovem Bazenu v Kranju, ker so zraven bili še Municipal Waste, Negligence in Thraw in je bilo en kup različnega folka, tako kot včasih, v drugi polovici 80ih, harcore, punks, metal, sharpskins, itd. vse združeno v ogromnem moshpitu, tako, da je kar iz stropa pot curljal in 1993ega v Godbi v Kočevju ter 2007 v Novem Mestu nad Metuji na Češkem (zato ker je bilo norroooo). To jih je samo nekaj ;)
13. Vaši načrti za prihodnosti. Turneja?
27.7. Go Hard or Go Home fest, Paintball plac pri Hrvatinih
31.8. Breka Fest, Srednja Bistrica pri Ljutomeru
21.9. Ankaranska Bendima, Plaža Študent Ankaran
Nato klubski koncerti (naj pristavim, da si med ostalim želimo igrati v placih, kjer še nikoli nismo, zatorej, če pri vas še nismo bili, nas kar povabite), full si želimo iti na turnejo, morda Brazilija, Švedska, Italija … ma kaj pa vem, vsaka je več kot dobrodošla. V prihodnje morda dodamo še kakšen artikel v naš merch in to je to, nič kaj pretencioznega.
14. Je Edward Snowden, ki je razkril nečednosti nadzora nad ljudmi ameriške agencije za nacionalno varnost, heroj ali le izdajalec, kot to trdi ameriška vlada?
Brezdvomno heroj. Malo je takih, ki bi reskirali svoj lasten obstoj za resnico.
15. Vaše zaključne misli…
Ne delaj drugim tega, kar ne bi rad da počno tebi. Prvo spremeni sebe in potem svet. Trudi se, za tisto, kar ti je res pomembno v življenju. In hej, če nas še nisi slišal, pridi na naš koncert, morda ti bo všeč, pa lahko še kakšno rečemo in nazdravimo.
Na vprašanja je odgovarjal frotman in vokalist Enco No Limits.
:
Enco - glas
Matjaž - bobni
Boštjan - kitara in drugi glas
Dexter - bass in občasni kriki
Diskografija:
1993 - Our Little Wooden House (demo)
1998 - Jurassic Punk (live 1992-1997)
2003 - www.borba.non-stop
2013 - Hardcore
Kontakt:
031 - 322 - 386 (Enco)
nolimitsslo@yahoo.com
Povezave:
http://www.facebook.com/enconolimits
http://www.myspace.com/nolimitsslo
http://www.facebook.com/nolimits.hc
http://www.reverbnation.com/nolimitsslo
Prihajajoči nastopi:
27.7. Go Hard or Go Home fest, Paintball plac pri Hrvatinih
31.8. Breka Fest, Srednja Bistrica pri Ljutomeru
21.9. Ankaranska Bendima, Plaža Študent Ankaran
NAGRADNA IGRA: Podarjamo tri cd-ejke svežega albuma ˝Hardcore˝. Nagradno vprašanje se glasi: O čem nasplošno govorijo besedila skupine No Limits? Odgovore nam prosim, skupaj z vašin naslovom pošljite na mail: slovenia.punkrock@gmail.com. Igra velja do vključno 28.7.
Nagrajenci prejšnje igre, ki s prejeli nagrade od skupine Pridigraji so: Matej Velkavrh (knjiga); ostali cd: Uroš Žarn, Mihael Leben, Robert Hren, Marko Tomič, Tomaž Sojnik, Tanja Bradač in Miha Rodič. Čestitamo!
Pripravili smo kratek intervju z domačo garažno poslastico Dandelion Children ali na kratko DC, ki zvoke proizvaja od leta 2007. Junija je izpod njihovih rok izšel že šesti album. Namreč omenjeni trio je vzklil leta 2007. Njihova dela si sledijo takole: Perfection Off, Perhaps Maybe, Dandelion Children Stole My Bike, Dandeloid in Dandelion Children so pičke, junija pa so dodali še šestega s preprostim naslovom Dandelion Children. Posneli so ga s producentom Petrom Deklevo, ki je sicer tudi član skupine Srečna Mladina. Za portal so spregovorili nekaj besed.
