Domači noise rock prvaki Nikki Louder so v petek, 23. septembra izdali nov, že peti dolgometražni album 'Ostani čista in kulturna', ki je izšel v vinilnem in digitalnem formatu za neodvisno založbo Moonlee Records. Vinil je izšel v omejeni nakladi 200 kosov.
Nikki Louder tudi na novem albumu ostajajo zvesti svojemu značilnemu glasbenemu izrazu, ki na polju sodobnega hrupnega rocka išče maksimalne zvočne silovitosti. Udaren in bučen zvočni zid, ki ga premika kotaleča ritmična podlaga, skozenj režejo ostre in disonantne kitare ter bevskajoči vokali, kar skupaj tvori silovit in brezkompromisen zvočni izbruh s prepoznavnim podpisom Nikki Louder, ki je na novem albumu še nekoliko bolj eksperimentalen in kaotičen. Novost so tudi vokali v slovenskem jeziku, kar je dobrodošla in osvežujoča nova dimenzija benda. Še bolj experimentalno, še bolj nojzersko, še bolj zateženo, še glasneje, Nikki Louder!
Z izidom novega albuma se Nikki Louder že ogrevajo za prva promocijska koncerta:
- 30.9.2022 @ Ljubljana, Klub Gromka: Nikki Louder + Auto // FB dogodek
- 7.10.2022 @ Maribor, Gustaf: Nikki Louder + Moving As A Giant // FB dogodek
"Ex Yu Electronica vol. IX" ni še ena izmed številnih kompilacij, ki udrihajo po površju. Naslavlja predvsem tiste sladokusce, ki širijo svojo globino in iščejo nekaj drugačnega. Večina ex-Yu skupin na kompilaciji je znanih po spontanem ali manj spontanem angažmaju v post-punku, eksperimentalnih odvodih rocka in (elektro) alternative. Kot se je to pogosto zgodilo pri podzemnih glasbenih skupinah v 80-ih, sta vizija in vpliv tovrstnih skupin segla dlje, kreativnost je dobila nov zagon. Kompilacija je izšla pod okriljem Monofonike (Kulturni center Maribor) na vinilni plošči in je na voljo tukaj.
b5 | Mario Marzidovšek – Elektrizität VI (2:09) [1986]
SexA so znani po svojih protoindustrijskih elementih na demo posnetkih in živih materialih iz sredine 80-ih, kolaborirajo s post-rockom še preden je ta žanr sploh zvenel, kot ga poznamo danes. Trobecove Krušne Peći so uporabili tape loop in se podali v globoko studijsko eksperimentiranje pri nekaterih svojih skladbah. Satana Panonskega so zanimale vse vrste eksperimentiranja in rušenja meja v glasbi, umetnosti in filozofiji, zato je njegova skladba na tej kompilaciji bolj v duhu eksperimentalnega industriala poznih 70-ih kot klasičnega punk rocka, po katerem ga vsi poznajo. Tužne Uši in RLS sta uporabila primitivne studijske in vadbene možnosti za raziskovanje in širjenje svojega zvoka v zelo nasprotnih smereh. Tužne Uši so delali svojo radiofonično gothic synth rock glasbo, medtem ko so RLS proizvedli nekaj surovih in neizbrušenih embrionalnih zvokov, ki so se kasneje razširili v klasično alternativno/rock domeno.
Tu so še borci Masaker z industrijskim punk pristopom, pa Mario Marzidovšek, ki je eden pomembnih figur jugoslovanske noise scene v 80-tih, ki je deloval tudi kot založnik - Marzidovshek Minimal Laboratorium (MML). Abbildungen Variete so razburjali s svojimi angažmaji na sceni, ki so odražali nove in drugačne estetike od dotlej znanih. Trio Fritz und Hans so se razvijali v slogu Neue Deutsche Welle, pod znamko Nowy LEF pa se skriva Goran Lišnjić, ki je zbalansiral elektronske ambientalne kolaže.
V soboto, 27. 8. 2022 se je na dvorišču zagrebškega velesejma zgodil prav poseben dogodek. Tla sta kar pošteno zatresli bostonska skupina The Pixies ter njena predskupina iz Manchestra The Slow Show.
The Slow Show je na sceni že od leta 2010. Njihovo igranje me spominja na Lou Reeda, to pa zato, ker ima pevec zelo podoben glas. Glede na žanr, ki ga igrajo, se tudi trudijo izpasti kot on. Všeč mi je bilo, ker je bil na odru klavir, na katerega je igral klaviaturist skupine. Igrali so kar nekaj časa in imajo precej materiala. So pa imeli smolo, kajti sredi koncerta se je ulil dež in ljudje so se umaknili v varno zavetje. Le peščica jih je vztrajala pred odrom. Fantje so dali vse od sebe, ampak mene nekako niso prepričali. Manjkala jim je tista živost, ki jo imajo skupine na odru. Pri njih pa mi je vse delovalo nekako mrtvo in brezizrazno. Premalo jih poznam, da bi ocenjevala, ker morda je ravno to fora njihovega nastopanja, ampak jaz osebno imam raje nekaj bolj dinamičnega in energičnega. So pa morda komu drugemu polepšali dan.
The Pixies pa je kultna skupina, ki je svoje lovke zelo elegantno razpredla v osemdesetih letih in veljala za eno najboljših in najodmevnejših alternativnih glasbenih skupin tistega časa. Sedaj deluje v zasedbi: Black Francis, frontman skupine, vokal in kitara, Joey Santiago, kitara, David Lovering, bobnar in Paz Lenchantin, basistka, violinistka in vokalistka. Skupino smo v osemdesetih poslušali vsi, ki smo bili malo drugače glasbeno naravnani. Tukaj ni bilo vprašanja, če smo bili po opredelitvi rockerji, metalci, punkerji, darkerji… To pa verjetno zaradi tega, ker ima skupina v svojih skladbah vse žanre zgoraj omenjenih stilov glasbe. Vsi te žanri so v komadih zapakirani v nek svojstven način, ki ga lahko naredijo samo oni. Še preden so začeli igrati, se je vreme zjasnilo. Prenehalo je deževati in pred odrom se je nabralo ogromno ljudi. Takoj sem začutila, da so glasbeniki, ko so prišli na oder, neobremenjeni, da izkazujejo tisto ljubezen do svoje glasbe, ki bi ga moral vsak.
Všeč mi je, da so jih prišle poslušati različne starostne skupine. Bili so ljudje srednjih let, prav tako pa tudi mladina, ki ceni dobro glasbo. Že s prvimi takti so ljudi spravili na noge. Igrali so mešane komade. Nekaj jih je bilo tistih začetnih, pa nekaj njihovih največjih hitov, kot so recimo Where is my mind, Here comes your men, Monkey goes to heaven itd… Predstavili pa so tudi najnovejši album Doggerel, ki bo izšel konec septembra 2022. Najbolj veličasten trenutek je bil, ko smo vsi prisotni prepevali njihov komad Where is my mind in pri tem maksimalno uživali.
Skupina je pri igranju zelo malo besedno komunicirala s publiko. Tako je imela čas predstaviti več svojih pesmi in morda to niti ni bilo tako slabo.
Ta koncert bi se moral odviti še pred korono, pa je bil očitno sedaj čas. Hvala INmusic festival, ki mi je omogočil ogled in jih povabil v Zagreb.
