ponedeljek, 3. oktober 2022

Punk poslastica: GBH prihajajo na Metelkovo!

Z veseljem najavljamo, da se bo dne, 22. 10. 2022, v Klubu Gromka na Metelkovi odvil vrhunec leta. Gromko bodo namreč zaskvotali očetje punka, skupina GBH, dogodek pa bodo popestrili tudi živahni Odpisani ter neutrudni Clockwork Psycho. Koncert organizirata Monsterbilly Records in R.A.F.A.L. crew, več o dogodku pa tukaj.


Skupina Charged GBH, ki prihaja iz angleškega okolja Birminghana, je bila ustanovljena leta 1978 in sodi v t.i. začetke street punka. V vseh letih delovanja so izdali dvanajst studijskih albumov, sedem live albumov, veliko kompilacij, nekaj mini albumov ter nekaj singlov. Svoje delo pa so izdali tudi na DVD nosilcih.  Občutno so vplivali na razvoj punka, tako doma, kot tudi po svetu. Prvič so v Sloveniji nastopili leta 1987 v ljubljanski študentski menzi. Starejši pankerji se jo bojda še spomnite, tokrat pa prihajajo v razvpiti klub Gromka v sklopu evropske turneje.

Odpisani so skupina iz Pomurja. Na sceni so že 25 let. Izdali so šest glasbenih albumov. Igrali so že s kar nekaj vplivnimi glasbeniki, recimo bili so predskupina Faith no More v Ljubljani, z Exploited in še bi lahko naštevali. Eden najspektakularnejših nastopov pa je bil definitivno na The best od Novga Rocka 91-96 v ljubljanskih Križankah.

Clockwork Psycho so psychobily band iz Ljubljane, ki pa ima v ospredju pevko. Nastali so leta 2011 in leta 2016 podpisali pogodbo z angleško založbo Diablo records. Čaka nas divje koncertiranje s prepletom psychoilliya, rockabillya, punka in še česa. 

Piše: Mojca Lubej

četrtek, 29. september 2022

Ostani čista in kulturna – novi album hrupnežev Nikki Louder

Domači noise rock prvaki Nikki Louder so v petek, 23. septembra izdali nov, že peti dolgometražni album 'Ostani čista in kulturna', ki je izšel v vinilnem in digitalnem formatu za neodvisno založbo Moonlee Records. Vinil je izšel v omejeni nakladi 200 kosov.
 

Nikki Louder tudi na novem albumu ostajajo zvesti svojemu značilnemu glasbenemu izrazu, ki na polju sodobnega hrupnega rocka išče maksimalne zvočne silovitosti. Udaren in bučen zvočni zid, ki ga premika kotaleča ritmična podlaga, skozenj režejo ostre in disonantne kitare ter bevskajoči vokali, kar skupaj tvori silovit in brezkompromisen zvočni izbruh s prepoznavnim podpisom Nikki Louder, ki je na novem albumu še nekoliko bolj eksperimentalen in kaotičen. Novost so tudi vokali v slovenskem jeziku, kar je dobrodošla in osvežujoča nova dimenzija benda. Še bolj experimentalno, še bolj nojzersko, še bolj zateženo, še glasneje, Nikki Louder!

Nikki Louder v elementu. Foto: fb NL

Z izidom novega albuma se Nikki Louder že ogrevajo za prva promocijska koncerta:

- 30.9.2022 @ Ljubljana, Klub Gromka: Nikki Louder + Auto // FB dogodek

- 7.10.2022 @ Maribor, Gustaf: Nikki Louder + Moving As A Giant // FB dogodek

Vabljeni.

Piše: Miran Rusjan

ponedeljek, 26. september 2022

Ex Yu Electronica vol. IX LP

"Ex Yu Electronica vol. IX" ni še ena izmed številnih kompilacij, ki udrihajo po površju. Naslavlja predvsem tiste sladokusce, ki širijo svojo globino in iščejo nekaj drugačnega. Večina ex-Yu skupin na kompilaciji je znanih po spontanem ali manj spontanem angažmaju v post-punku, eksperimentalnih odvodih rocka in (elektro) alternative. Kot se je to pogosto zgodilo pri podzemnih glasbenih skupinah v 80-ih, sta vizija in vpliv tovrstnih skupin segla dlje, kreativnost je dobila nov zagon. Kompilacija je izšla pod okriljem Monofonike (Kulturni center Maribor) na vinilni plošči in je na voljo tukaj.

Naslovnica /Front cover

Seznam skladb:

a1 | Tužne Uši – Hod Kroz Maglu (3:42) [1986]
a2 | SexA – Cvijeće (3:09) (1985)
a3 | RLS – Holokaust (early version) (5:18) [1987] (pre-Rumplstinski)
a4 | Nowy LEF – Financial Capital. Fear of Silence. (3:02) [1990]
a5 | Satan Panonski – Posljednji Dinosaur Umire (edit) (3:15) [1989]

b1 | Fritz und Hans – Luda Kutija (5:10) [1983]
b2 | Trobecove Krušne Peći – Aualida (3:12) [1985]
b3 | Masaker – Dol z Bando (2:59) [1985]
b4 | Abbildungen Variete – Republikanski Marš (edit) (5:33) [1983]
b5 | Mario Marzidovšek – Elektrizität VI (2:09) [1986]













SexA so znani po svojih protoindustrijskih elementih na demo posnetkih in živih materialih iz sredine 80-ih, kolaborirajo s post-rockom še preden je ta žanr sploh zvenel, kot ga poznamo danes. Trobecove Krušne Peći so uporabili tape loop in se podali v globoko studijsko eksperimentiranje pri nekaterih svojih skladbah. Satana Panonskega so zanimale vse vrste eksperimentiranja in rušenja meja v glasbi, umetnosti in filozofiji, zato je njegova skladba na tej kompilaciji bolj v duhu eksperimentalnega industriala poznih 70-ih kot klasičnega punk rocka, po katerem ga vsi poznajo. Tužne Uši in RLS sta uporabila primitivne studijske in vadbene možnosti za raziskovanje in širjenje svojega zvoka v zelo nasprotnih smereh. Tužne Uši so delali svojo radiofonično gothic synth rock glasbo, medtem ko so RLS proizvedli nekaj surovih in neizbrušenih embrionalnih zvokov, ki so se kasneje razširili v klasično alternativno/rock domeno. 

Tu so še borci Masaker z industrijskim punk pristopom, pa Mario Marzidovšek, ki je eden pomembnih figur jugoslovanske noise scene v 80-tih, ki je deloval tudi kot založnik - Marzidovshek Minimal Laboratorium (MML). Abbildungen Variete so razburjali s svojimi angažmaji na sceni, ki so odražali nove in drugačne estetike od dotlej znanih. Trio Fritz und Hans so se razvijali v slogu Neue Deutsche Welle, pod znamko Nowy LEF pa se skriva Goran Lišnjić, ki je zbalansiral elektronske ambientalne kolaže. 

torek, 6. september 2022

Reportaža: The Pixies navdušili v Zagrebu

V soboto, 27. 8. 2022 se je na dvorišču zagrebškega velesejma zgodil prav poseben dogodek. Tla sta kar pošteno zatresli bostonska skupina The Pixies ter njena predskupina iz Manchestra The Slow Show.

Publika je čakala na glavno ime večera.

The Slow Show je na sceni že od leta 2010. Njihovo igranje me spominja na Lou Reeda, to pa zato, ker ima pevec zelo podoben glas. Glede na žanr, ki ga igrajo, se tudi trudijo izpasti kot on. Všeč mi je bilo, ker je bil na odru klavir, na katerega je igral klaviaturist skupine. Igrali so kar nekaj časa in imajo precej materiala. So pa imeli smolo, kajti sredi koncerta se je ulil dež in ljudje so se umaknili v varno zavetje. Le peščica jih je vztrajala pred odrom. Fantje so dali vse od sebe, ampak mene nekako niso prepričali. Manjkala jim je tista živost, ki jo imajo skupine na odru. Pri njih pa mi je vse delovalo nekako mrtvo in brezizrazno. Premalo jih poznam, da bi ocenjevala, ker morda je ravno to fora njihovega nastopanja, ampak jaz osebno imam raje nekaj bolj dinamičnega in energičnega. So pa morda komu drugemu polepšali dan.


The Pixies pa je kultna skupina, ki je svoje lovke zelo elegantno razpredla v osemdesetih letih in veljala za eno najboljših in najodmevnejših alternativnih glasbenih skupin tistega časa. Sedaj deluje v zasedbi: Black Francis, frontman skupine, vokal in kitara, Joey Santiago, kitara, David Lovering, bobnar in Paz Lenchantin, basistka, violinistka in vokalistka. Skupino smo v osemdesetih poslušali vsi, ki smo bili malo drugače glasbeno naravnani. Tukaj ni bilo vprašanja, če smo bili po opredelitvi rockerji, metalci, punkerji, darkerji… To pa verjetno zaradi tega, ker ima skupina v svojih skladbah vse žanre zgoraj omenjenih stilov glasbe. Vsi te žanri so v komadih zapakirani v nek svojstven način, ki ga lahko naredijo samo oni. Še preden so začeli igrati, se je vreme zjasnilo. Prenehalo je deževati in pred odrom se je nabralo ogromno ljudi. Takoj sem začutila, da so glasbeniki, ko so prišli na oder, neobremenjeni, da izkazujejo tisto ljubezen do svoje glasbe, ki bi ga moral vsak.

The Pixes

Všeč mi je, da so jih prišle poslušati različne starostne skupine. Bili so ljudje srednjih let, prav tako pa tudi mladina, ki ceni dobro glasbo. Že s prvimi takti so ljudi spravili na noge. Igrali so mešane komade. Nekaj jih je bilo tistih začetnih, pa nekaj njihovih največjih hitov, kot so recimo Where is my mind, Here comes your men, Monkey goes to heaven itd… Predstavili pa so tudi najnovejši album Doggerel, ki bo izšel konec septembra 2022. Najbolj veličasten trenutek je bil, ko smo vsi prisotni prepevali njihov komad Where is my mind in pri tem maksimalno uživali.

 

Skupina je pri igranju zelo malo besedno komunicirala s publiko. Tako je imela čas predstaviti več svojih pesmi in morda to niti ni bilo tako slabo.


Ta koncert bi se moral odviti še pred korono, pa je bil očitno sedaj čas. Hvala INmusic festival, ki mi je omogočil ogled in jih povabil v Zagreb.

Piše/foto: Mojca Lubej

torek, 23. avgust 2022

Pixies prihajajo v Zagreb!

V Zagreb prihaja legendarna skupina Pixies. Predstavila se bo s svojimi največjimi hiti, in sicer v soboto, 27. 8. 2022, na dvorišču zagrebškega velesejma. 


Znana je po hitih Where is my mind, Bone Machine, Monkey gone to heaven, Here comes your man pa še bi lahko naštevali. Skupina je bila ustanovljena davnega leta 1986 v Bostonu. Skupino sestavljajo štirje člani in sicer: Black Francis, Joey Santiago, David Lovering ter Paz Lenchantin. Uvrščamo jo v alternativni rock s primesjo punk rocka in surf rocka. Od ustanovitve pa do leta 1992 so izdali štiri albume in sicer Surfer Rosa, Doolittle, Bossanova in Trompe le monde. Nato so z delom za nekaj časa prekinili. Vsak se je posvetil svojim solo projektom ter življenju nasploh. Po ponovni združitvi pa so nastali še sledeči albumi: Indie Cindy, Head Carrier ter album Beneath the Eyrie. Skupina se vrača z novim albumom Doggerel, ki bo izšel konec septembra. Sigurna sem, da bodo zaigrali tudi kakšno pesem z njega.


Seveda pa je potrebno omeniti tudi predskupino, izvrstno indie rock zasedbo The Slow show, ki prihaja iz Anglije. Ustanovljena je bila leta 2010. Zdi se mi, da v nekaterih pesmih spominja na Lou Reeda, vsekakor pa je krasna glasbena poslastica za vse malo bolj zahtevne in umirjene glasbene poslušalce. Upamo na dober uvodni nastop pred Pixiji. 

Pixies

Vstopnice za spektakel lahko kupite na linku bit.ly/2ULlYLL ter v Dirty Old shopu na Tratinski 18 v Zagrebu.

Piše: Mojca Lubej

sobota, 18. junij 2022

Intervju in Raj mladosti z bendom KXX: "Punk je najbolj odprt. Pridemo. Igramo. Se smejimo. Gremo."

Skupina KXX je skupek nadebudnih alternativcev. Nastali so leta 1996 v Litiji, četverec pa tvorijo Dajan Vidmar – The D (vokal, bas), Aljoša Vizlar (kitara), Luka Vizlar (kitara, back vokal) ter Boštjan Gretič (bobni).

KXX v polni postavi. Foto: KXX

Zanimivo v njihovem delovanju je to, da se enostavno prepustijo improvizaciji, kajti ne želijo biti v okvirjih, zato jih je tudi težavno popredalčkati. Gibljejo se od punk rocka do grunge-a in alter rocka. 

Decembra so izdali prvi kompilacijski album, ki je izšel pri Založbi Punk Portala, preprosto poimenovan "I". Bili so tudi del kompilacije "Punk Rock Val 21", trenutno pa predstavljajo live album "Raj mladosti", ki nosi spomine v leto 2017, ko so posnetki tudi nastali. Več o njihovem prepričanju in delu si preberite v sledečem intervjuju, ki ga je pripravila Mojca Lubej.


1. Mene zanima zaledje vašega benda. Kdo ste, kdaj se nastali, kakšen je bil povod za to?

Dejan: Smo kar smo. Štirje med sabo si zelo različni ljudje. Nastali smo zato, ker radi igramo. Povod za nastanek KXX je bila pravzaprav moja želja, da naredim bend samoukov/začetnikov, bend, ki ne bo nikoli uglašen, točen ali harmoničen. Ciljal sem na slovenska besedila in netočnost, saj sem novonastalo sceno dojemal kot da živim v Ameriki in ne v Sloveniji.
Luka: Jaz sem Luka in se trudim biti kitarist. Mene so poklicali, ko so potrebovali še enega kitarista.
Aljoša: Smo četvorka posameznikov, ki si pomaga, da pride ven najboljše, kar je v nas. Prvotno je bilo mišljeno kot pomoč prijatelju, sčasoma pa je preraslo v skupinsko terapijo in hobi, ki nosi veselje.
Boštjan: Včasih se kej poklop, za datume sem pa slab.

2. Zakaj KXX? Od kje tako ime?

Dejan: Po mojem prvem bendu Piskis (vse do konca navito, da ves čas piska), nastane Kiksiks (kjer se ves čas kiksa). KXX, Kiks (v) X. Kiksiks bolj amerikansko lahko zapišemo KXX, v mednarodnem jeziku številk in tarota pa K XX pomeni Karta 20 - Sodni dan.
Aljoša: Ime je simbol, ki si ga lahko vsak po svoje razlaga. Meni je kiks najbližje. Napak naredim veliko.
Boštjan: Na začetku je blo več kiksov, ne morš met vsega.

3. Kako se je skupina spreminjala skozi leta?

Dejan: Niti se ni spreminjala kaj dosti. Ico je šel, Luka je prišel. Basist je vzel vokal v svoja usta.
Luka: Odkar sem jaz v skupini smo začeli postajati bolj experimentalni in se bolj gibamo v smer, kjer so bili Fugazi.
Aljoša: Spremembe, ki so se zgodile so večinoma lepe, vsi smo zrasli, kot ljudje. Smo se pa tudi malo postarali.
Boštjan: Lepo počasi, tko kot vsak od nas.

4. Od kje črpate ideje za besedila?

Dejan: Iz vesolja. Imam nos, da zavoham dobre komade.
Aljoša:Življenje? Ne vem, ni moje področje.
Boštjan: Večina je iz vesolja v Dejanovi glavi.

5. Kako nastaja vaša glasba?

Dejan: Spontano. S prve. Skoraj v trenutku. Meni se zdi to najboljši način.
Luka: Dejan ponavadi prinese na vaje tekst, neko osnovno melodijo in harmonije. Skupaj pa zgradimo osnovni skelet na vaji in to pilimo dokler le lahko. Vse se vedno spreminja.
Aljoša: Počasi, kot mozaik.
Boštjan: Eni komadi impulzivno, pr enih pa traja u pm.

6. Opišite vaše vaje...

Dejan: Zadnja leta se je obneslo, da imamo vaje ob nedeljah. Se mi zdi, da radi obiskujemo svojo cerkev.
Luka: Pridemo. Igramo. Se smejimo. Gremo.
Aljoša: Kot nedeljska maša, samo vera je druga.
Boštjan: Špilanje, čik, špilanje, čik, špilanje, čik.

KXX v vadbenih prostorih. Foto: KXX

7. Kako je vaša glasba povezana s tarotom in kaj tebi, Dejan, tarot pomeni osebno? Kateri tarot ti je najbolj blizu?

Dejan: Naša glasba ni povezana s tarotom. Zase lahko povem, da sem spoznal zgodbo kart tarota na lastni koži. Nisem hotel vedet - zato sem moral doživet. Vse je jebeno res.
Aljoša: Čarovniški trik

8. Kako je Visoko povezano z vami?

Dejan: Tudi tu ni neke posebne povezave z bendom. Bolj je to stvar moje izkušnje. KXX po(ne)sreči sodelujejo v mojih zablodah.
Luka: Dober komad je.
Aljoša: Majke so super, v Visokem je piramida (op. p. kraj v BiH), Dejan je povezava.
Boštjan: Dejan je naš Medij.

9. Zakaj punk? Zakaj ne kaka druga zvrst?

Dejan: Recimo pankrok? Edino, kar imam od takoimenovanega panka je, da mi ni potrebno prosit za preživetje, pa da bi rabil imet zato slabo vest. Sicer pa pank je itak en koš za smeti, a ne? Če ne pašeš nikamor si pank.
Luka: Punk dopušča dokaj visoko mero svobodnega izražanja. Zelo širok pojem je in lahko si privoščimo veliko več odstopanj, kot pa na primer v rock žanru.
Aljoša: Punk je najbolj odprt, v punku je dobrodošlo marsikaj, pravila in meje niso postavljene tako strogo, v punku se počutimo dobro, domače. Mogoče nas punk sprejme.
Boštjan: Najbližji predal za naš pristop do glasbe.

10. Kaj vam vsem punk pomeni?

Dejan: Svobodo izražanja in kulturo bivanja.
Luka: Orodje v delavnici izražanja.
Aljoša: Playground.
Boštjan: Stanje duha.


11. Izvirate iz Litije. Kar veliko dobrih bendov poznam, ki so nastali tam. Veliko od njih je aktivnih še dandanes. Kako vi vidite glasbeno sceno v Litiji? Kako izgleda litijsko punk gibanje?

Dejan: Mi nismo dober bend. Mi smo slab bend! O kakeršnemkoli gibanju pa nimam pojma.
Luka: Hira.
Aljoša: Litija nam res nudi veliko. Bili so koncerti, festival je bil, lep kup ljudi je sodeloval. Žal je v zadnjih par letih to zamrlo, ljudje so se zaprli v svoje luknje. Tudi mi imamo svojo, kjer ustvarjamo in upam, da drugi tudi in da se ponovno kje srečamo.
Boštjan: Po moje mamo od jazza do tehna vse kvalitetno pokrit, vključno s cerkvenim pevskim zborom. Scena je živahna, kamot bi naredu hud festival.

12. Kateri so vaši idoli? Kateri bend vam je v bistvu "top of the top"?

Dejan: The D in seveda KXX. No, pa Zdravko Čolić in Motorhead patko.
Luka: Kill your Idols [he he]. Jaz se trudim imeti čim bolj odprta ušesa, ne zganjati elitizma in poveličevanja. Lahko pa povem, da imam ogromno vplivov in glasbenikov, ki me navdihujejo, da vztrajam v glasbi; Npr Frank Zappa, Brian Wilson (Beach Boys), Captain Beefheart, Charles Mingus, the Melvins, Keith Jarrett, Jethro Tull, ABBA, Miles Davis, Syd Barrett Fugazi, Eric Dolphy, Black Sabbath z Ozzy-em, Secret Chiefs 3, John Zorn, Primus, Beyonce...
Aljoša: A niso idoli mrtvi? Cave, Rollins, EKV. Muzika, ki nosi sporočilo, idejo, sentiment. Boštjan: Idolov ni več. Bend ni važn, sam da je muska dobra.

13. Vaš pravkar izdani live album se imenuje "Raj mladosti". Kdaj je bil sneman? Zakaj ste se odločili izdati ta live album? Kaj prinaša?

Dejan: Posnet je bil na koncertu Raj Mladosti leta 2017 gospodovega v Litiji ter nazorno pokaže kaj in kako delujemo v živo. Koncert nosimo v posebnem spominu, prinaša pa 12 štiklov opolnomočenja za telo in dušo... tudi v video obliki.  


14. Kateri album vam največ pomeni?

Dejan: KXX "I" (ZPP, december 2021).
Luka: Naš? Vsak. Če je pa vprašanje kateri meni osebno največ pomeni lahko rečem da sta dva; Frank Zappa - Live in New York in Syd Barrett - Madcap Laughs. Ko sem slišal ta dva albuma, sem spoznal, da imam lahko tudi jaz prostor v glasbenem svetu.
Aljoša: Ziggy Stardust.
Boštjan: Vsak, pri katerem sem bil zraven.

15. Na katerih spletnih platformah se največ promovirate in kakšni so uspehi?

Dejan: Reverbnation in bandcamp. Rezultati so več kot zadovoljivi.
Aljoša: Vem za fb ( ne vem, če je to ravno platforma ), reverbnation ( kjer nam gre kar ok, ampak mi ni popolnoma jasno, po katerem algoritmu oni računajo lestvico ), bandcamp ( kjer se verjetno meri po prodanih ploščah, pesmih, … potlej nam ne gre najbolje). Meni je najbolj všeč ta analogna odrska platforma, kjer je odziv iskren, takojšen, neizprosen.
Boštjan: Reverbnation, FB, pa najbrž še kje. Tuki ma Dejan svoje lovke razpredene.

16. Kakšni so vaši plani za naprej?

Dejan: Imeti čim več koncertov. Izdat še dva albuma in zaključit trilogijo.
Luka: Igrati v živo in snemati.
Aljoša: Plani so dobri, tako da jih ne spreminjamo.
Boštjan: Direkt v živo.

17. Kako gledate na trenutno situacijo po svetu in v Sloveniji?

Dejan: Raje mižim in živim v svojem svetu.
Luka: Trudim se ne…
Aljoša: Z odprtimi očmi.
Boštjan: K slabo narejen računalniški špil. Poln bugov in exploitov.

18. Če bi lahko na svetu kar koli spremenili, kaj bi najprej spremenili in zakaj?

Dejan: Če že koga, potem najraje sebe. Ampak se ne bom.
Luka: Sebe, da bi bil boljši.
Boštjan: Press the button. Erase humanity.


19. Mislite, da je na slovenski glasbeni sceni dovolj dobro poskrbljeno za take bende, kot ste vi?

Dejan: Nikoli ni bilo in nikoli ne bo. Preveč je samopomembnosti, nevoščljivosti, izbirčnosti in rivalstva. Kultura je žal taka.
Luka: Definitivno ne. Samo glede na to da obstajamo, izgleda da lahko poskrbimo sami zase.
Aljoša: Bomo sporočili, ko pridemo do tam.
Boštjan: Sendvič s posebno, pa pivo/cockto se da povsod dobit. Ostalo je luksuz.

20. Kaj pogrešate v življenju?

Dejan: Mir. Fuck the sistem!
Luka: Nastope.
Aljoša: Nič.
Boštjan: Nič.

21. Kakšen nasvet bi dali nekomu, ki komaj vstopa na alternativno glasbeno sceno v Sloveniji?

Dejan: Naj dobro razmisli, saj taka scena ne obstoja! Naredit jo moraš sam.
Luka: Delajte to zato, ker uživate v tem. Don't be afraid to suck.
Aljoša: Najbrž slab.
Boštjan: Nisem za nasvete talat. Vsak svoj film fura. Adijo.

sobota, 14. maj 2022

Sereš: “Mečemo skret papir pa pink ponk žogice po luftu, konfete so nam pa že marsikje prepovedal.”

Sereš so skupek mladcev (beri starih prdcev), ki so ostanki nekdanjih perspektivnih punk/hc skupin, ki so po “nesreči” razpadle. Te skupine so bile: Srou pa letu, Gradska, Drek u pest in Najboljši. Špilat so začeli leta 2014. Prvo ploščo “Sereš i salatu bereš” so izdali leta 2016, ravno pa smo bila priča njihovi drugi plati “100%”, ki je uradno izšla na Dan zmage 9. maja s podporo Založbe punk portala (ZPP) in je dostopna tukaj.

 
Člani Zdenc, Tkalc, Vojc in Profesor so poligloti, v komadih pa je izrazito ironično in zafrkantsko besedilo. Zafrkavajo se iz vsega, iz česar se da. Malo sem posegla v njihov svet in nastal je intervju, ki ga lahko preberete. Dolgčas vam pa sigurno ne bo. Intervju sem pripravila Mojca Lubej. 

1. Kdo ste Sereš? Opišite se s par besedami? Omenite tudi dosedanje plate, ki ste jih izdali.

V Kranju je bila vedno močna punk scena. Trije stari prdci (Vojc, Tkalc in Zdenc) smo na njej v več bendih žgali že od začetka. Ko smo pred nekaj leti sestavili "SEREŠ" smo rabili še pevca. Po dolgem iskanju in več poskusih smo našli Profesorja iz Emone tako da smo zdaj: Doktor Zdenc na basu, Direktor Vojc na bobnih, Inženir Tkalc na kitari in Profesor na dretju in trobentanju.

Do sedaj smo izdali dve plati; Sereš i salatu bereš smo posnel z Mihom, novo plato 100 % pa je odpel Profesor.

Najbolj si nas človek zapomni, če pride na naše špile. Profesor se meče med publiko, da včasih ne vemo kje sploh je. Pa cel performans nardimo da ma folk res kej za videt pa slišat pa vse. Mečemo skret papir pa pink ponk žogice po luftu, konfete so nam pa že marsikje prepovedal. To more bit akcija na polno. Včasih damo klobuk, da publika žreba komade, namesto da bi playlisto sestavlal. Včasih talamo sladolede in pivo. Interakcija! Zadnjič se je profesor s turbo maximusom v rokah zaletaval v mosh pit. Samo, da se ne stoji ko lipov bog pa dere tja v strop.

Sereš na Subart festivalu 2019 v Kranju
2. Imate zelo zanimivo ime skupine? Od kje ideja zanj?

Smo že pozabil… Ker špilamo straniščni punk najbrž. Zakaj nam paše pa tok srat? Ne vemo? Ker sranje je naravno. 100 % organsko. Tako pravijo?

3. Zakaj punk-hc, zakaj ne kaka druga glasba?

Pa sej to ni HC-Punk. Mi špilamo WC-punk. Drugo ne znamo. Smo probal igrat žalopojke pa nam ni uspelo.

4. Koliko vam glasba pomeni?

Katera glasba to? A ta naš hrup? Za zabit duhcajt je zakon. Vaje so bolj žur ku vaje. Špili so pa potem produkt vsega skup.

5. Nova plata.... lahko izdate nekaj skrivnosti o njej?

Ni skrivnosti. Vse je dostopno na netu. Vse se da na prvo žogo štekat. Če kej ni jasno, smo verjetn kej zajebal. Ime se ful fajn sliši, a se ne? “Sereš! Sto posto!”

Enkrat smo se napil in klobasal neumnosti in se odločili da sto posto Sereš zakon zveni. In evo ime plate. Besedila so napisal Direktor, Inženir in Doktor. Komadi so nastajal počasi. Ampak res počasi. Npr. Puste me umret smo se učil kake pol leta, ker doktor še sam ni vedel kako gre njegov lasten komad. Kaj šele, da bi nam uspel razložit. Snemal smo en cel vikend pri Janu Hauschnu v Ljubljani in rezultat ni slab, glede na to kok slabo smo odšpilal. Jan je najbrž imel največ dela s tem da je naše napake popravljal, ne pa dejansko mix delal. Za konec smo en komad prevedli še v italijanski jezik, ker nam kul zveni.

6. Od kje ideje za besedila in kaj želite sporočiti ljudem s pomočjo glasbe, ki jo ustvarjate?

Če so politična, je ziher to Direktor napisal, če so bl osebna je najbrz Doktor, če so pa navijaška je pa Inženir kriv. Vsi smo taki romantiki po duši. Profersor se pa samo pizdi k mu nč ni prou, sam pa tud nč ne napiše.

Vsak komad ima namensko sporočilo. Al družbeno kritično, ali osebno izpovedno ali pa kaj takega. To se more štekat. Če ne komadi nimajo smisla, da se jih špila. Tko da, če hočete zatežit svojim gostom in se jih znebit, pokličite nas!

7. Za komad Hlapci ste posneli tudi spot. Kako to, da ste izbrali ravno to pesem?

Nismo neki posebni feni Ivana Cankarja, ampak njegovo delo Hlapci ima velik pomen. Imel je prav takrat in prav ima še danes. Samo, da prej so nas drugi dol tlačili, zdaj pa nas kar lastni politiki. Za Hlapce je besedilo napisal Direktor (itak če je pa politično). Profesorju ni bilo čisto prav in sta se kregala in ga spreminjala do samega dneva snemanja. Na koncu Profesor trdi, da je končni pomen komada anti himna Janši, direktor pa pravi da je pomen hlapcev, da se sami odločamo o sebi in ne tako kot drugi mislijo, da bi bilo dobro za nas. Inženir, ki je neredu glasbo pa to dogajanje spremlja v smehu.

Vnesi
S

8. V zadnjih dveh letih se je svet postavil na glavo.... Kakšno je vaše mnenje?

Ma niti ne. Ne pozabit na razpad Jugoslavije, dve svetovni vojni, HIV itd. Zadnjih 20 let je bilo povprečno super, in trenutno stanje res ni več tok fajn kot je bilo, je pa še daleč od tega, da bi se nam zdel svet obrnjen na glavo. 

9. Volitve? Da, ne, kako mnenje?

A to nas sprašuješ zato, ker mamo komad volitve? Hehe. Ja, vsak naj se sam odloči kaj hoče. Mi pravimo, da nam na volitvah samo pastirje menjajo, molzejo nas pa isto še naprej, nekateri pa celo bolj kot drugi.


10. Na novi plošči se slišijo pesmi v več jezikih. Ste se odločili prodirati na tuje trge?

Ne, Profesorju se paše poliglota špilat. Pol pa prevede cel komad v španščino, samo da je fora. Al pa neke češke izraze zraven nameče. Ej Profe, a nisi reku da boš en komad še italjanski naredu? Sam zdej je prepozno, ker smo že posnel, haha.


11. V zadnjih dveh letih se je svet postavil na glavo.... Kakšno je vaše mnenje?

Ma niti ni se. Ne pozabit na razpad Jugoslavije, dve svetovni vojni, HIV itd. Zadnjih 20 let je bilo povprečno super, in trenutno stanje res ni več tok fajn kot je blo, je pa še daleč od tega, da bi se nam zdel svet obrnjen na glavo. 

12. Na samotni otok bi vzeli.....(dovoljeni sta vsakemu samo dve stvari)

Skret papir in pivovarno! Je reku inženir. Doktor bi vzel dvakrat po miljon ljudi. Sam pol bo pira zmanjkalo, budala!

13. Najbolj smešna stvar, ki ste jo doživeli na špilih?

"Hahahaha, hohohoh, Profesor, Profrsor, a si v redu? Aaahahahaha." To se dogaja skoz.

14. Mislite, da je za punk bende dobro poskrbljeno v Sloveniji? Če ni, kaj manjka?

Organizatorji so zakon. Za nas ful dobro poskrbijo. Skoz. Ajde sej nismo lih zahtevni, ampak vseeno. Hrana je, pijača je, še prenočišče je pogosto, drugo pa ne rabimo.

15. Kako potekajo vaše vaje?

Hitro! 1 x na tedn u placu za vaje v Kranju, če ma doktor lih cajt. Pa direktor baje neki vadi tud sam. Tko je reku, haha. Ko se zberemo špilamo, pijemo, se kregamo kdo je zajebu, špilamo še malo, se zmenimo kaj bomo drugič delali in vse pozabimo še preden pridemo domov.

16. Kaj bi svetovali mladim, ki se odpravljajo na pot glasbe?

Čim več špilov. Pol pa sam tih bot pa špilej! Je reku profesor. Pa ne bit zatežen! Je reku Doktor.

17. Kje vas lahko ujamemo v bližnji prihodnosti?

- 18. 6. 2022, Kramp fest - Godovič

Hvala za odgovore in srečno na vaši poti.

petek, 21. januar 2022

Izšla je kompilacija ´Punk Rock Val 2021´ – punk inventura preteklega leta

Peklensko leto 2021 se je končalo in pred nami so novi izzivi. Ob začetku leta 2022 pa je čas, da na plano prikuka sveža kompilacija »Punk Rock Val 21«. Na njej se je znašlo kar trideset izvajalcev, ki so v preteklem letu pustili pečat z izdajo albuma, vsak pa je prispeval po eno pesem. Kompilacija tako združuje punkerske vrhunce leta 2021 v deželi pod Alpami. Izšla je v digitalni obliki pod okriljem ZPP (Založbe Punk Portala) in je dostopna tukaj. Ob te priložnosti se zahvaljujemo vsem izvajalcem za sodelovanje, aktivno delovanje in ustvarjalnost na glasbeni grudi. Foto album vseh sodelujočih skupin si lahko ogledate na tej povezavi.


Na začetku leta 21 smo se naužili godbe narko punk kartela Borjach ter njihovih mlajših bratov Social Disappointment, ki utelešajo tri akordni projektil. V januarju so nas v boju proti neznosnostim vsakdana v post punk formi bodrili še Nina Bulatovix. V februarju so ´Meje´med skajem in punk rockom rušili Kvatroriti. V marcu so se vehementno zbudili panksi iz Lublane, Lim Smrad in Žila. Inmate jim niso ostali dolžni in so nas posipali s soljo. Za nažiganje in preganjanje dolgočasja ter apatije v časih koronskih ukrepov so poskrbeli GMH. Decair so še kot zadnji v marcu poslali vihar pulverizirajočih riffov in krvavih screamov, prekinjenih le s trenutki zatišja melodičnih odsekov.

Alternative cover. Art & design: Ivan Žibert

V aprilu smo se z Leslie More peljali nazaj v zlato dobo flanelastega grunge-a in alternativnega rocka. ´Na predvečer zmage´ so nas v maju Nea opomnili, da punk ni hin, synth grinderji Otroci s postaje covid pa prepričati, da je na avtobusnih in železniških postajah samocepljenje varno. V maju in juniju pa so nas ozavestili še vegancorovci Greia s prvima studijskima albuma. Iz zatišja so se zbudili tudi White Stain v iskanju novega melodičnega punk rocka. Za dolge neodvisne avtocestne eskapade in neskončna potepanja so nas pripravljali LELEE. Zadnji junijski žebelj pa je pribil še neusmiljeni Mark Datter, a dobrega srca. Iz globin Kranja so nam v juliju hardcore metal dostavili Sakrabolt, artist Sick Mmick pa je z roko v roki samostojno zvaril grunge z alt rockom. V avgustu nam je osvežilni ´pank izpod Karavank´ prinesel priznani multinštrumentalist Samuel Blues. Za konec poletja pa so pan(i)k(o) tresli še Potato Mushroom oz. ´krompirjevi gobani´ po domače.


Septembra so udarili ´nemilosrdni gadovi´, prekaljeni Dickless Tracy z dozo grindcora, ki spletkari z death metalom. Toksičen epic crust konzervans pa so prinesli še eni poznavalci kemijskih spojin, Natt. Odkrivanju področij psihadelije, težkega groove-a in post žanrske glasbe so se posvetili člani ansambla Second Bisexual Murder. V zaplinjenem oktobru so elemente ´Sonce. Voda. Zrak. Svoboda.´ luč sveta ugledali zgolj na albumu ´eko´ melodičnih pankerjev No OFFENCE!. Da je to ´Ilizuja´ današnjega časa so potrdili tudi garažerji Dead Town Dogs v novembru. Ampak pa vsakem dežju enkrat posije sonce.

Burno oktobrsko protestno dogajanja na ljubljanskih ulicah. Foto: zajem zaslona N1
December je prinesel ´Zludij´ tudi za praznično obdobje ter zvočni gnev nad nesmiselnostim in poraznim stanjem v družbi. Za nepredvidljivo umazano hardcore petardo je poskrbel Smedja in Smetke. KXX (Kiksiks) so nas popeljali na neobremenjen lo-fi punk rock sprehod mimo ustaljenih glasbenih normativov in trendov. Za ponovno rojstvo in prvo izdajo v novi zasedbi so poskrbeli hardcore punk veljaki Odpisani. Da jih ne gre odpisati so potrdili tudi legendarni Odpadki Civilizacije, ki so veljali za eno najbolj politično in socialno angažiranih zasedb v osemdesetih, zdaj pa so se vrnili na stare tirnice. Za konec leta 2021 pa je ´vstala´ še glasba legendarne novovalovske zasedbe iz osemdesetih Otroci Socializma, za Braneta in večnost še na vinilni izdaji. Srečno!

Piše: Matej Zakrajšek