sobota, 26. november 2022

Reportaža: Ne lučke, ampak Pankrti za začetek adventa v Zagrebu!

Pankrti v KSET-u. Foto: Rosana Jazbinšek

V priznanem zagrebškem klubu KSET se je 25. novembra 2022 zgodil prav poseben večer. Namreč omenjeno prizorišče je bilo priča prve postaje Pankrtov na njihovi turneji po ex-YU regiji in ob 45 obletnici obstoja zasedbe. Koncert je sledil razprodanem oktobrskem jubileju v ljubljanski Hali Tivoli.

Saša 21 v KSET-u. Foto: Rosana Jazbinšek

Koncert so otvorili punk´n´rollerji Saša 21. Gre za trio s kitaristom in vokalistom Saletom Verudo na čelu, ki je pustil pečat tudi pri legendarnih KUD Idijoti. »Pulski ramonsi« so štartali precej energično, kot se za glasbo tega kova tudi spodobi. Vendar je bilo zbrano občinstvo na začetku še relativno zadržano, tako da je mogoče bila škoda, da niso omenjeni nastopili kot direktna uvertura pred nastopom Pankrtov. Pa vendar, Sale je tudi »Kratko i konkretno« komuniciral s publiko, ki se je razživela ob omejeni pesmi. Nastop je po občutku sodeč hitro švignil skozi, mogoče zaradi krajšega programa ali pa je bil ta proti koncu vedno bolj pritegljiv in zazibljiv (op. p. zibati se, premikati se).

Bogunov v KSET-u. Foto: Rosana Jazbinšek

Kot drugi so na oder stopili ljubljanski Bogunov. Žanrsko bi jih lahko umestili v novi val. Dejal bi, da če bi festival Novi Rock danes še vedno obstajal, bi jih verjetno povabili zraven. Nastop so »izkoristili« tudi za promocijo pravkar izdanega albuma »Dolazimo v miru« (Dallas Records), njihovega drugega po vrsti. Besedila imajo v srbo-hrvaščini, pesmi pa so bile odigrane z veliko mero energične čustvenosti, bolj sicer drugo kot prvo. Vokalist in artist besedil Ognjen Zeljić je sicer izpovedal nekaj svojih zgodb, ki so bile lepo zapakirane v celotno glasbeno strukturo nastopa benda. In na koncu še njihova častna naloga, napoved vrhunca večera s Pankrti.

Pankrti v KSET-u. Foto: Rosana Jazbinšek

Pankrti. O njih je bilo napisanega že ogromno. Njihov vpliv je (še) živ in predvsem žilav, ki drži pokonci marsikatero zadevo, ko jih spremljaš in poslušaš njihove »Z-e K-a pank« hite. Da so Pankrti že na odru so nas »obvestili« obiskovalci, ki so trumoma drli iz pred-vhoda v dvorano kluba. Ob njihovem nastopu se je koncertno prizorišče napolnilo do zadnjega kotička, vzdušje se je hitro povzpelo na raven vrelišča.

Pankrti v KSET-u. Foto: Rosana Jazbinšek

Odmevali so znani sigli iz Perovih glasilk; Metka, Janez Kranjski Janez, Totalna revolucija, Lublana je bulana, Osmi dan in ostale. Res nas lahko veseli, da Pankrti še vedno premorejo toliko energije, kot jih marsikateri mlajši vrstniki ne premorejo. Ampak tudi Pero je proti koncu koncerta že krepko zašvical, pri divjem poplesavanju na odru pa je predtem nekajkrat skoraj izgubil svoja značilna očala. Lahko bi dejali enkratno, poživljajoče, pozibajoče in prepevajoče z roko v zraku, kar nekajkrat pa smo se lahko srečali z »mosh pitom« mladcev pred odrom. V zaključku so se po pozivu občinstva Pankrti še enkrat vrnili na oder ter odigrali znano Bandiero Rosso in kot zadnjo Adijo Ljubljana, ki bi lahko pomenila tudi kot adijo Zagreb.

Pankrti v KSET-u. Foto: Rosana Jazbinšek

Mogoče si upam tudi trditi, da Pankrti nekako bolj zvenijo in odražajo svoje poslanstvo ob klubskih nastopih, ko njihova energija in pristop bolje pridejo do izraza. Nekako drugače se to začuti, če sodim sam po sebi ali pa je to le posledica, da so nastopili v prijetnem in všečnem klubu KSET, ki neprekinjeno deluje že od leta 1976. Torej je še leto starejši od Pankrtov in še danes ponuja bogato vsebino koncertov (in različnih pijač) za vse alternativne navdušence.

Pankrti v KSET-u. Foto: Rosana Jazbinšek

Na koncertu so Pankrti promovirali še sveže pečeno ploščo »Live in Zagreb 1985« (Nika Records), z enako zasedbo, ki ga je snemala, pa so se tudi pojavili na odru KSET-a: Peter Lovšin na vokalu, Bogo Pretnar in Marc Kavaš na kitarah, Boris Kramberger na basu ter Slavc Colnarič na bobnih. Ob tej priložnosti Pankrtom še enkrat čestitamo za 45 let delovanja ter jim želimo uspešno nadaljevanje kariere in turneje. Namreč po nastopu v Ljubljani in Zagrebu se odpravljajo še v Rijeko (2. 12.), Beograd (10. 12.) in Pulo (22. 12.). Srečno!

Pankrti v KSET-u. Foto: Rosana Jazbinšek
Več foto utrinkov: tukaj.
 
Piše: Matej Urbanč
Foto: Rosana Jazbinšek

torek, 22. november 2022

Hardcore eksperiment iz novomeškega zaklonišča ali Duplo Truplo: "Ruševina je najstabilnejša gradjevina…"

Duplo Truplo je razigran projekt, ki je v letu 2021 vzklil v enem izmed novomeških zaklonišč. Duo sestavljata Zoran Subašič – Zok (kitara, bas, vokal) in Janez Žure na bobnih, ki (ko ga prime) občasno tudi kaj zapoje. Da je Duplo Truplo (bilo) zelo živo priča njun pristop, stvaritve in nastopi.

Novomeško mrtvilo sta se odločila preganjati z udarnimi rifi in tolkali, modrovanjem in kreiranjem štiklov. Njuna pustolovščina se odvija v odvodih hardcore punk godbe, ki pa še zdaleč ni prva. Prvenstven je zgolj album Dupla Trupla, ki je izšel v februarju pri Downtown recordings ter je razveselil navdušence težjih in hitrih rafalov izpod strun. Pogovarjali smo se s kreatorjem tega edinstvenega projekta Zoranom Subašičem, med prebiranjem pa si lahko spustite kakšen zvočni udar z izbiro spodaj.


1. Za začetek nekaj o vaših začetkih. Kako je nastalo Duplo Truplo?

Nastalo je kot druženje in džemanje v vadbenem prostoru. Nekaj časa smo improvizirali s kitaristom Dohtarjem, kjer sva mu midva držala ritem sekcijo. To je bilo bolj v smeri jazza in improvizacije. A sčasoma je bilo dovolj in zaželela sva si delati hardcore. Nastal je vmesni projekt Kriza'n'tema, kjer je Janez špilal kitaro, jaz pa bobne. To je bil noisecore oz. improvizirani hardcore. Nato sva v roku meseca ali dveh zamenjala vlogi in nastalo je Duplo truplo.

2. Od kod ideja za tako ime benda? Ne razkriva ravno narave glasbe »trupla«.

To je Janezova ideja, ki označuje navdušenje nad dvojno pijačo, a se v istem momentu odločiš za trojno in temu rečeš duplo truplo vodko ali nekaj. Meni se je zdela lepa fonetična kombinacija in tako sva prevzela ime Duplo Truplo, ki lahko označuje tudi 2 trupli…

3. Zoran, igral si že v več bendih in projektih. To je tvoj že kateri?

Ne štejem, jaz samo ustvarjam počasi in zanesljivo…

4. Pa Janez, ki igra bobne in občasno vokalira. Kje se je predtem že glasbeno izražal?

Bil je član v legendarnih Corcorasih in pri Tavžntroži.

5. Igrata neke vrste eksplozivnega hardcore punka, ki zelo pade globoko v ušesa. Zakaj ste za izražanje izbrala ravno tak stil glasbe?

Omejena sva bila z glasbenim znanjem in okusom.

Duplo Truplo na "Ne kužim fest-u" (28. 5. 2022, Gromka - Metelkova, LJ). Foto: NKF

6. Za besedila sta zadolžena oba, za glasbo tudi. Se je lažje usklajevati, če sta prisotna dva člana v bendu, denimo na vajah in pri snemanju?

Dosti se je lažje zmenit za vaje, če sta samo 2… Drgač pa, če je volja, potem je pot, samo več truda je potrebnega ter še več obzirnosti.

7. V februarji je izšel demo prvenec, ki nosi osem komadov. Zakaj ga niste naslovili z imenom? Kje je bil posnet? Sta zadovoljni s končnim izzidom in sodelovanjem?

Ne vem, zakaj nima imena. Včasih so imena odveč… Posnet je bil v vadbenem prostoru, kjer je tudi snemalni center Downtown recordings, samo da ne bo koga zavedlo… To je samo ena luknja v zaklonišču.

Sva pa zadovoljna glede na vloženi trud. Šele na snemanju sva besedila postavila na glasbo tako, da je ta glasbeni prvenec bil presenečenje za oba. Seveda je potem bil problem igrati in peti hkrati, vendar sva tudi to osvojila.

8. Izdaja se odpre s pesmijo »Imam svoj blues«. Kakšen je vajin »blues« (vodilo) življenja?

Tukaj imava popolnoma drugačne poglede in vodila, zato bom zase rekel, da sem vesel, da sem še živ in se čudim celotnemu obstoju Vsega. Delam veliko na sebi in ne prenašam večine ljudi. Zanima me narava realnosti in iskanje Resnice, kot so jo nekateri ljudje v Zen budizmu.


9. »Država ni podjetje, država ni kmetija, država ni družina in ni monarhija. Glasen na protestih, tiho na volitvah, drugi so odločil, tebi so pa vsi isti.« Kaj sporočate s temi stihi, ki jih najdemo v pesmi »Intermezzo«?

To je Janezova pesem in besedilo s katero agitira naj ljudje začnejo volit. To je tudi njegov riff oz. glasba in jo pač igram, vendar se osebno ne strinjam s tem. Meni se zdijo volitve le varnostni ventil in iluzija izbire in če bi volitve karkoli spremenile, bi bile verjetno prepovedane.


10. Se vam zdi, da »svet razpada« ali še tli upanje?

Pravijo, da upanje umira zadnje… Nekateri pravijo, da to izvira iz Pandorine skrinjice, ki jo je odprla in vse Zlo se je razširilo po svetu. Le upanje je ostalo zadnje v skrinjici. To nam pove o naravi upanja, da je upanje zlo.


11. Kakšne »svetle prihodnosti« si želiš?

Svoboda, enakost, bratstvo, sestrstvo, različnost mnenj in navad, pluralnost mišljenj in obzirnost. Skratka utopično idealistično razmišljanje, ki lahko funkcionira le v manjših skupnostih.


12. Demo je izšel je pri d.i.y. založbi Downtown recordings, ki jo vodiš. Založba že ima pod okriljem kar nekaj izdaj. Kako si prišel na idejo o založbi? Kakšen je njen namen in cilj?

Začelo se je s snemanje nekih bendov nu-metala ter panka pred 20 leti skupaj s prvim bobnarjem našega benda Outside down (Andrej Cör) in začuda je ime ostalo, ker si dovolimo biti nadžanrski in brez nekih pretiranih omejitev. Pa tudi nimamo problemov z denarjem, ker ga ni, tak da vse lavfa kot je v začetku, samo malo več znam miksat… pa še to se ne bi hvalil preveč.

13. Kako bi komentirali zdajšnjo alternativno sceno pri nas in tisto, recimo pred 10, 15 leti?

Na žalost nisem tako aktiven, da bi kar vsepovprek hodil po koncertih... Dejansko vidim po objavah, da imamo res kup bendov in je kar nekaj kvalitete. Se mi pa zdi, da mladih bendov ni več toliko in da mladi ne hodijo na koncerte, ampak imajo druge načine preživljanja časa. Tudi izražanja ni več toliko ampak je več konzumerizma, ker je vse na voljo za vsakršen okus. Vendar ja, živimo v poplavi novih izdaj in zelo kvalitetne stvari prihajajo ven, samo malo treba pobrskat.

14. Kakšno je aktualno stanje za alternativo v Novem mestu in bližnji okolici? Je Pumpnca ob reki Krki po zaprtju Sokolskega doma primerno »nadomestilo«? Kako je z lokalnimi (punk) bendi?

Pumpnca ni nadomestek za Sokolski dom, je pa fajn plac za druženje ter za politične debate ob pivu. Vsaka čast Blažu Habjanu, da se trudi vsa ta leta s programom in projekti ter tudi likovnimi razstavami. Sam občasno pomagam na kakih dogodkih kot tonski mojster, tako da smo letos gostili Klubski maraton (Decair, Bibliban), pa lokalna avantgardista Atwoodovo padalo. V septembru pa je bil tudi koncert "punk v mestu", kjer so zažgali domači in tuji punk/metal bandi.

Ja od punk podmladka imamo v Novem mestu Jaja Bojz in Bajta 23, ne pozabimo pa, da imamo še novovalovski bend Luto, ki ima res odličnega vokalista. Dead Corcorasi so dead, oz. ne trzajo kaj dosti, vendar se bodo že zbudili za kak koncert, imajo pa tudi napovedano plato.

15. Kdaj vas bomo lahko ujeli na odrih?

Duplo Truplo je šel na hiatus (op. p. premor) oz. sva praktično zaključila sodelovanje zaradi porajajočih se trenj in da ne bi stvari prerasle v kaj hujšega, sva se odločila, da za nekaj časa malo prekineva.

16. Kakšni so načrti za prihodnost z bendom Duplo Truplo? Škoda bi bilo, da bi padel v vodo po eni izdaji.

Načrtov ni kaj dosti. Imava še 4 pesmi za posneti in to bova tudi naredila. Ne bom rekel, da ne bi šel več špilat, sem pa zdej začel delati nekje in sem polno zaposlen, Janez je pa tudi v Ljubljani skozi cel teden.

Zoran Subašić - Zok, eden izmed gonilnikov novomeške alter scene. Foto: osebni arhiv

17. Kaj bi na koncu še sporočili bralcem…

Ruševina je najstabilnejša gradjevina…

Aja, pa velika zahvala naslednjim posameznikom in ekipam, ki so pomagali Duplemu truplu: Ivan Radioaktivan, Grega Križnar, Krasi in Sranju, SPRP, RŠ-u za intevjuje in vsem bendom s katerimi smo igrali v tej kratki glasbeni epopeji…

Intervju je pripravil: Matej Urbanč

petek, 18. november 2022

Pankrti ob 45 obletnici v Zagrebu!

Legendarni Pankrti praznujejo častitljivih 45 let obstoja. Po oktobrskem jubilejnem in razprodanem koncertu v ljubljanski Hali Tivoli, bodo tokrat nastopili v priznanem zagrebškem klubu KSET. Dogodek se bo odvil 25. 11. s pričetkom ob 20.00. Kot gostje bodo nastopili Saša 21 in Bogunov. Vstopnice: tukaj (90 kn / 110 kn). 

Pankrti, 25. 11. 2022 @KSET, Zagreb

Pankrti so svojo pot začeli davnega leta 1977 in sprožili pravo evforijo, ki je presegala tedanje glasbene okvirje ter se dotikala tudi družbenih norm s pozivi po spremembah. S provokativnimi skladbami kot so Anarhist, Lublana je bulana, Totalna revolucija, Metka, katerim so kasneje sledile še Za železno zaveso, Zvečer v mestu, Osmi dan, Umazane igre, Bandiera Rossa in ostale, so povzročili razcvet punk gibanja in pravo kulturno revolucijo na Slovenskem ter kasneje še v ex-YU regiji. Označeni so bili za prvi pravi punk rock bend za t.i. Železno zaveso, tedanja oblast pa jih seveda ni sprejela odprtih rok. Prav tako ne št. državljani, saj so izstopali po oblačenju in drugačnem vedenju.

Pankrti v akciji. Foto: fb Pankrti

O delu in vplivu Pankrtov je bil posnet tudi dokumentarni film "Dolgcajt", poimenovan po istoimenski plošči. V njihovo čast je bila kot prvi slovenski skupini postavljena tudi spominska plošča na gimnaziji Moste, kjer so prvič javno stopili na piedestal.
 

Za prvi pravi album se šteje izdaja "Dolgcajt", ki je izšla leta 1980. Sledili so še "Državni Ljubimci" (1982), "Svoboda ´82" (1983), "Rdeči Album" (1984), "Pesmi Sprave" (1985), "Sexpok" (1987), izdali so tudi več "zbranih del" v obliki kompilacij ter live albumov. Nazadnje so izdali live album "Gospodje jest vam ne verjamem" (2018) posnet na koncertu v Stožicah ob 40 letnici obstoja, v letu 2020 pa je izšla še vinilna plošča (re-izdaja) albuma "Dolgcajt". Na koncertu bodo promovirali še sveže pečeno ploščo "Live in Zagreb 1985" (Nika Records), z enako zasedbo, ki ga je snemala, pa se bodo pojavili tudi na odru KSET-a: Peter Lovšin na vokalu, Bogo Pretnar in Marc Kavaš na kitarah, Boris Kramberger na basu ter Slavc Colnarič na bobnih. 

Pankrti ob 40 obletnici delovanja v areni Stožice (2017). Foto:  Aleš Žnidaršič photography

Pred nastopom Pankrtov se bodo na odru pojavil pulski punk rock trio Saša 21, ki ga koordinira Sale Veruda iz slavnih KUD Idijotov. Da bo mera polna pa bodo nastopili še alternativni rockerji Bogunov iz Ljubljane.
 

Vabljeni, pestro bo!

nedelja, 13. november 2022

Intervju s skupino Spy Abuse ob izidu EP-ja: »Hodimo na koncerte, se družimo, ustvarjamo, kritiziramo, izražamo svoja stališča!«

Skupina Spy Abuse prihaja iz Raven na Koroškem. Zvočno se pomikajo med (melodičnim) hardcorom iz 80-tih ter skate punkom iz 90-tih. Zasedba je bil ustanovljena v pričetku leta 2020, ko so se zmagnetili člani iz različnih lokalnih bendov in tako nadaljevali tradicijo svojevrstne punk godbe. 

Glede na to, da je imel bobnar ter vokalist zelo hudo nesrečo in da je bila vmes še korona, dejansko niso imeli veliko možnosti, da bi se predstavili občestvu. Sedaj, ko so se razmere izboljšale, pa so fantje štartali s polno paro. V oktobru smo jih lahko ujeli v ormoškem Unterhundu in na festivalu Rad bi bil normalen v Cerknem, v pričetku novembra pa v Orto bar-u. 19. novembra se bodo pojavili še v klubu Gromka na Metelkovi in tako nadaljevali s promocijo frišnega EP-ja »Self Evident«. Ta je izšel v septembru v digitalijah, dostopen pa je tukaj. Ob tej priložnosti smo s člani spregovorili nekaj besed.

 
1. Kdo ste Spy Abuse? Opišite se v parih besedah.

Spy Abuse smo skupina prijateljev v zasedbi Hozi (bobni in vokal), Robi (bas), Ott (kitara) in Ožba (kitara). Radi igramo glasbo, jo snemamo in predstavljamo na odru.

2. Kako ste nastali in zakaj ste izbrali takšno ime?

Nastali smo iz različnih skupin (Ugrizni se, Pogrešana Kvaliteta, Thraw, Meltdown). Vse se je začelo s skupino Tomato Punx. Tam sta igrala Hozi in Robi, nato pa se nam je pridružil še Ott. Igrali smo priredbe punk rock komadov in vseh podzvrsti. Kmalu smo se tega naveličali in začeli ustvarjati svoje komade. Potrebovali smo še drugo kitaro in, glej ga zlomka, od nekje je prišel Ožba in začel igrati z nami. Največji problem smo imeli z imenom, ki si ga nikakor nismo mogli izmisliti. Pomagali smo si z nekim band name generatorjem in ven je prišlo Spy Abuse. Pa naj bo, smo rekli. Ime je ostalo, mi pa še vedno igramo.

Pred člani Spy Abuse so novi izzivi. Foto: SA

3. Kakšno zvrst glasbe igrate? Zakaj ravno tak žanr in kaj želite ljudem sporočiti z njo?

Lahko bi rekli, da špilamo hardocre punk z različnimi primesmi. Prihajamo iz različnih glasbenih ozadij. Ožba in Ott sta metalca, Hozi in Robi pa pankiča. To se sliši tudi v komadih, kateri včasih potegnejo na čisti crossover, včasih pa nas zanese v punk rock vode. Da boste točno lahko opredelili žanr, vam svetujem, da sami poslušate naše pesmi in na podlagi slišanega presodite, kako in kaj.

4. Kako potekajo vaše vaje?

Ponavadi se dobimo 1x na teden, spijemo kak pir, odšpilamo komade, včasih pa naredimo zraven še kaj novega. Vaje so v bistvu druženje ob glasbi.

5. Vprašanje za Hozija: Za tabo je okrevanje po težki nesreči. Zdravniki so ti baje rekli, da nikoli več ne boš hodil, ti pa si presenetljivo dobro okreval. Kaj te je gnalo naprej in kaj bi sporočil ljudem, ki se iščejo in so v situaciji, ko ne vedo, kako dalje? Kaj si se iz te nesreče naučil?

Napovedi so itak vedno najslabše. Zlom noge je bil res hud. Že na začetku sem vedel, da bom v primeru, če mi jo uspejo za silo urediti, naredil vse, da bo čimbolj podobna tisti pred nesrečo. S trdo voljo in željo, da bo noga prenehala boleti in bo zopet uporabna, sem prepričal sebe (in ostale), da mi bo uspelo. Tako je tudi bilo. Noga mi je počasi začela služiti. Lahko hodim in igram bobne (s pomočjo leve noge). Po osmih operacijah so sicer še vedno prisotne hude bolečine ter deformacije, vendar gre na počasi na boljše. Največja motivacija mi je bila to, da shodim pred hčerko in da bom še lahko kdaj vozil motor ter igral bobne. Sporočilo vsega tega je, da nikoli v življenju ne smeš obupati. Keep the PMA! :)

Bobnar in vokalist Hozi (spodaj na sliki) je okreval po težji poškodbi. Foto: SA

6. Pri vas je posebnost v tem, da je bobnar hkrati pevec. Kako to?

To je zopet vprašanje za mene, Hozija. Pri 16 letih smo s prijatelji (Ugrizni Se) začeli igrati in jaz sem pač začel peti. To željo sem imel že od nekdaj. Po nekem čudnem naključju drugega pevca ali bobnarja nismo našli. Podobno se je zgodilo tudi pri skupini Tomato Punx in se nadaljevalo v Spy Abuse. Ampak sedaj poleg mene pojeta tudi Ožba in Ott in je vse veliko lažje.

7. V septembru ste izdali sveži EP, ki je nasledil »Playhard« izpred dveh let. Kaj bi povedali o novi izdaji?

Naš novi EP nosi ime »Self Evident«. Posneli smo ga v kleti, v zaodrju KMKC Kompleksa. Je rezultat treh pesmi, ki vsebujejo mešanico crossoverja, skate punka in hardcora. Self Evident predstavlja nekaj naših najbolj divjih in prvinskih instinktov, ki jih je mogoče slišati v komadih z naslovom "Pay debils", "La familia" & "Life long fight." To je naš prvi od 4 načrtovanih EP-jev, ki bodo ugledali luč sveta čez kakšno leto, dve, tri .. Na tem mestu bi se radi zahvalili Culture art Volture za dizajn, Dodono za »klet«, Domčno za pomoč pri mešanju in masteringu. In vsem, ki nas kakorkoli podpirate.

Utrinek iz snemanje EP-ja. Foto: SA

8. Od starejših stvaritev mi je zelo zanimiva vaša priredba pesmi Ta vlak oz. »Der Zug« iz albuma »Palyhard«. Kako to, da ste izbrali ravno njo?

Čuki z Jožijem so najboljši bend na svetu. Po naše so premalo cenjeni, zato smo se odločli, da bomo svetu predstavili svojo verzijo njihovega hita (smeh). V bistvu smo ga začeli delati še v časih skupine Ugrizni se, ampak ga nam ni uspelo dokončati. To smo naredili šele s Spy Abuse in priredba komada je tukaj.


9. Vaše mnenje o stvareh, ki se dogajajo po svetu v tem trenutku (govorimo o vojni, covidu, politiki, itd..)

Na žalost gre svet v kurac in mi z njim. Vse zgoraj naštete teme najdete tudi v naših besedilih. Punkdemic je bil napisan v času covida, Killer Holiday je vojna tematika itd. Večina naših besedil je družbeno kritičnih. Tako spet predlagamo, da poslušate naše komade in slišite čez njih, kaj o teh stvareh mislimo.


10. Kakšna je vaša pot v glasbi naprej?

Uživati in odigrati čim več koncertov. Radi bi naredili tudi čim več novih komadov in posneli veliko Ep-jev.

Spy Abuse v "domačem" KMKC Kompleksu na Ravnah. Foto: SA

11. Kaj pravite o punk sceni v Sloveniji? Je dobro poskrbljeno za tovrstno glasbo in ustvarjalce na splošno? Kaj pogrešate?

Punk scena v Sloveniji se bori. Definitivno ni več ista, kot 15 let nazaj, ko smo začeli, ampak je prilagojena današnjim časom. Hodimo na koncerte, se družimo, ustvarjamo, kritiziramo in izražamo svoja stališča, kar pa je bistvo tega. Veliko je novoustanovljenih bendov, pa reuniona starih, tako, da se kar dogaja. V Ljubljani je scena po našem mnenju kar precej razširjena. Pa v Kranju in okoli Ilirske Bistrice. Manjši kraji pa se tudi trudijo in zato je vsa zadeva nekako uspešna. Je pa res, da če ni nekega velikega benda na koncertih, se ne nabere toliko ljudi, kot je pričakovano. Zato pozdravljamo in pogrešamo več ljudi na koncertih, kjer igrajo še neuveljavljene ali manj znane skupine.

Letošnja nastopa v klubu Jalla Jalla na Metelkovi (levo) in v MKNŽ Ilirska Bistrica (desno). Foto: SA

12. Kakšno je vaše sporočilo ljudem, ki v tem trenutku to berejo?

Hodite na koncerte, poslušajte glasbo, ne se pizditi samo prek interneta. Podprite bende in s tem alternativno sceno. Hvala vam za intervju in možnost predstavitve.

Zaključek: Hvala tudi vam, za konec pa še štikl »Designation« (Palyhard, 2020):
Pripravila: Mojca Lubej

sobota, 12. november 2022

Kreshesh Nepitash se poslavljajo (2004–2022) z zadnjim koncertom

Kreshesh Nepitash sporočajo: Prjatli benda Kreshesh Nepitash .

Obljuba dela dolg. Na to nismo pozabil. Naša zadnja novica je bila nažalost daleč od pozitivne, o tem da glavni vokalist zaradi težav z glasilkami ugaša mikrofon. O tem da ugašamo mašino Kreshesh Nepitash. Smo pa obljubili sebi in vam, da bo pršu dan, ko bomo spelal poslovilni koncert. Ta dan se počasi bliža. Sobota, 12. 11. od 20h dalje, Dom Svobode, Trboule HardCore .


Kreshesh Nepitash smo vedno in povsod ponosno zastopali Trboule HardCore, tle smo štartal, tle smo ustvarjal, pod zemljo, na koncu dolgega rova v zaklonišču smo imeli svoje prvi špil plac, svojo prvo vajo, v stari šoli pod Planino svoj prvi koncert. Na knapovski grudi se je vse začel in prou je, da tle tut zaklučmo. Dom Svobode, legendarni plac kateri je pod streho spravil ogromno nepozabnih koncertov bo tista postaja, kjer vam bomo še zadnjič odigrali set naših komadov.

Kreshesh Nepitash na eni izmed zadnjih vaj. Foto: KN
Zasedba bo prou takšna, ki ste jo lahko spremljali leta in leta, isti vokalist, isti kitaristi, isti bobnar. Še vedno jezni, hitri, v svojem stilu. Drugače nikol nismo znal, niti se nismo hotel spreminjat. Enkrat so nas vabli na neki špil, a pod pogojem, če bi lahko igrali in peli mal bol na easy. In ja, nismo šli.

Velik vas je bilo, ki ste nas od leta 2004 naprej spremljal, podpiral, nas motiviral in bili na nek način del familje Kreshesh Nepitash. Lepo vas vabimo na naš koncert, da se še enkrat več podružmo, spomnemo na kakšno pizdarijo, kakšno ekstra zgodbo, kak večer ki je bil drugačen od klasičnega, na musko, ki nas je povezovala in jačala naša prijateljstva.

 
Časovnica koncerta:

20:00 umuryango aka urate
20:30 Harry
21:30 Sakrabolt
22:30 Kreshesh Nepitash
00:00 DJ Fogy
02:00 Nema više

Kreshesh Nepitash (2004–2022)