sreda, 25. januar 2023

Krvava erotika podzemne živali - KRT z novim singlom

2020 je četrti singel na samostojni avtorski poti Andreja Barbiča KRTA iz Dolenjskih Toplic, ki je sicer član mnogih r´n´r in punk rock zasedb (Podžlejbn, Tavžntroža, Stara šula, El Kachon). Skladba je izšla pri produkcijski hiši in založbi Inja Music Records iz Novega mesta.
Štikl je avtorjeva samorefleksija ob vstopu v novo desetletje, četudi smo že globoko zabredli vanj. »Lovim trenutke in zamujam kot vedno. Brez romantike in erotike pa seveda ne gre.« V nadaljnja razčlenjevanja sporočilnosti skladbe se ne bi spuščali, saj bi vam bila s tem odvzeta misterioznost. »Včasih preveč razglabljamo in analiziramo stvari, tako prekinemo pritok magije. Ne zatreti domišljije in samointerpretacije« še dodaja KRT.

Andrej Barbič KRT. Foto: IMR

Glasba, besedilo, vokal, akustična kitara: Andrej Barbič - KRT
Električna kitara: Borut Perše - Hefe
Bas kitara: Dejan Slak - Sleyk
Bobni: Marko Grubar
Spremljevalni vokal: Anja Pavlin
Aranžma, producent, mix: Igor Ilić
Mastering: Darius van Helfteren (Amsterdam Mastering)
Arhivski posnetki: Cerovci, Orto Bar, Mokronog pri Viliju
Video montaža: Super Lunar
 
Piše: Anja Pavlin

torek, 24. januar 2023

Nieti predstavljajo ´Ruskega vohuna´ v novi preobleki

Nieti so se na punk rock sceno znova vrnili konec leta 2019 in po novih koncertih, a žal tudi številnih prekinitvah zaradi covida, so letos v studiu ORK v Jevnici posneli pet skladb pod producentsko taktirko kitarista Roberta Likarja. Prvi singel je Ruski vohun, ki je bil sicer posnet že leta 1993, po smrti Primoža Habiča, ko je vokalno vlogo prevzel Igor Dernovšek. Omenjena skladba je ena izmed značilnih štiklov skupine Niet, fantje pa so se jo odločili znova posneti tako zaradi aktualnosti tematike, kot dejstva, da je s pevcem Borutom Maroltom postala še drznejša. Prisluhnimo.
Legendarna slovenska punk skupina Niet je bila sicer ustanovljena konec leta 1983 in se hitro uveljavila na tedaj zelo močni ljubljanski hard-core sceni. V prvem obdobju svojega delovanja do leta 1986 je ustvarila številne uspešnice, med drugim Depresijo, Ritem človeštva, Vijolice, Februar in svoj največji hit Lep dan za smrt. Karizmatični frontmen Primož Habič je maja 1991 umrl zaradi prevelikega odmerka heroina, po njegovi smrti pa se je med mladimi v Sloveniji sprožila prava Nietomanija.

Nieti so na novo preoblekli štikl Ruski vohun. Foto: Niet PR

Ko je vse kazalo, da Nietov ne bo na odru nikoli več, se je skupina v začetku leta 2008 vrnila z novim pevcem Borutom Maroltom in v skoraj popolni prvotni postavi (Igor Dernovšek, Aleš Češnovar, Robert Likar in Tomaž Bergant - Breht). Po odhodu basista Aleša Češnovarja ga je nadomestil Janez Brezigar, ki je z bendom pri studijskih snemanjih sodeloval že od leta 1996.
Niet v akciji (Cvetličarna, 2020). Foto: Marko Alpner

Maja 2008 so priredili veličasten vrnitveni koncert v razprodanih ljubljanskih Križankah, katere so znova napolnili dve leti kasneje ob predstavitvi svoje prve „prave“ plošče Trinajst. Jeseni 2011 se je skupina loti novega velikega izziva - punk muzikala Rokovnjači, ki je na Tednu slovenske drame dobil nagrado za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije. Po naslednji plošči V bližini ljudi iz leta 2014 in promocijski turneji so se Nieti za tri leta začasno poslovili, zdaj pa jih ponovno lahko srečujemo na odrih. Pred dobrim letom je bil za SPRP z Nieti izveden tudi intervju, ki si ga lahko še vedno preberete tukaj.

Piše: Anja Pavlin

sobota, 21. januar 2023

Pankrtske gliste in druščina - Izšla je kompilacija ´Punk Rock Val 22´

Za nami je leto 2022, leto zaključka uradnega dela epidemije, vojnih razmer v Ukrajini in političnih sprememb v Sloveniji. V letu 2023 so pred nami novi izzivi, ki jih bomo upam skupaj prehodili po čim bolj mirni in razsvetljeni poti.

Ob začetku leta 2023 pa je čas, da luč sveta ogleda sveža kompilacija »Punk Rock Val 22«. Na njej se je tokrat znašlo enaindvajset pesmi izvajalcev, ki so v preteklem letu pustili pečat z izdajo albuma. Kompilacija tako združuje punkerske vrhunce leta 2022 v deželi pod Alpami, vsaka skupina pa je prispevala po eno skladbo. Izšla je v digitalni obliki pod okriljem ZPP (Založbe Punk Portala) in je dostopna tukaj. Ob te priložnosti se zahvaljujemo vsem izvajalcem za sodelovanje, aktivno delovanje in ustvarjalnost na glasbeni grudi. Foto album vseh sodelujočih skupin si lahko ogledate na povezavi.


Na začetku leta 22 nas je predramil The D z akustičnim punk albumom, katerega se ne bi sramoval niti Damir Avdić. V februarju so se iz bregov Savinje dvignili nab(r)iti punk rockerji Strayaway, IngoA so nam predstavili alternativni presežek »It's All Wrong«, Duplo Truplo pa pustolovščino v odvodih hardcore punk godbe. Po marčevskem zatišju so se aprila s sonično neodvisno muziko oglasili Osotögari.

Maj je postregel s kar petimi izdajami. 100% punk iz toaletnih prostorov so nam prinesli Sereš, Krshkopoljac pa podobno toksično muziko z »Novo normalo«, izkristalizirano na presečišču punka revolta in umazanega garažnega rocka. Še težje rife so nam postregli Britof, ki s koso in lopato rijejo vse pred sabo ter Iritator, našpičeni grindcore projektil iz druge dimenzije. Za romantične punk rock valove so poskrbeli Pus Pus Pus.

Na kompilaciji se je znašlo 21 domačih izvajalcev in 21 pesmi, ki kotirajo v različnih podzvrsteh punka.

V juniju so nam »Raj mladosti« zagotovili KXX, izkušeni mački litijskega punk rock podtalja in prvaki domače alter lo-fi estetike. Za udaren post apokaliptičnem zaključek poletja so poskrbeli hc/crusterji (A)bsurd. Zvočne premike med (melodičnim) hardcorom iz 80-tih ter skate punkom iz 90-tih so nam septembra postregli Spy Abuse. Neaboinula so v vitrino položili album »Realnosti ni« ter z njim postavili ogledalo družbi.

V oktobru so žilavi Pankrti svoji bogati biri izdaj ob 45 obletnici delovanja dodali še album »Live in Zagreb 1985«. Degress so nam zvarili koktelj old school black/trash metala s črnino crusta, mladi starošolski pankerji Sranje pa »De(j)mo« prvenec. V novembru so nam Bogunov navrgli novovalovsko sliko »Dolazimo u miru«, Broken Lock pa post moderne stonerske kompozicije.


December je prinesel »Avtentični podzemni pank« benda Lukne u zakonu, ki opozarjajo, da lukne niso samo na cestah, ampak tudi v družbenih zakonih in sistemih. Božično večerjo pa so nam z grindcore mašinerijo začinili člani zasedbe Glista in nam za zaključek leta v domove prinesli potrebo po notranjem prebujenju. Srečno v 2023!

Piše: Matej Urbanč

sreda, 21. december 2022

Intervju s kolektivom PLAC-a: "Tu se dobivamo ljudje vseh generacij, pripravljamo različne dogodke"

V Ljubljani je pred nekaj meseci nastal novi skvot, imenovan PLAC oz. Participativna Ljubljanska Avtonomna Cona. Ustanovila ga je skupina ljudi, ki delujejo neodvisno in bi želeli sistemu, kakršen je, sporočiti, da za vsem tem obstaja tudi nekaj novega, večjega, drugačnega. Ko sem prišla tja, sem bila nad vsem zelo presenečena. Takoj sem se počutila kot doma, okolje, kjer ustvarjajo, pa je nabito s pozitivno energijo, optimizmom in kreativnostjo. Eno izmed pravil PLAC-a je to, da so vsi enaki in nastopajo kot celota. V javnosti se njihovih imen ne omenja, to pa zaradi tega, ker je njihovo geslo "Vsi za enega, eden za vse". Pogovarjali smo se z gručo ljudi in čeprav je vsak je povedal svoje, so delovali kot eno. Najboljše je, da si kar preberemo in ugotovimo kaj PLAC dejansko je ter kaj predstavlja.

Plac. Foto: Arhiv Plac

1. Zakaj je nastal PLAC?

PLAC: Potreba po ureditvi PLAC-a je nastala po tem, ko so ukinili Rog. Želja in nuja po avtonomnih prostorih je vedno bila in vedno bo. Taki prostori so zelo pomembni v svetu, ki ga ravno sedaj živimo. Zakaj? Poglejmo, kaj se okoli nas dogaja in vse nam bo jasno. Avtonomnih prostorov krvavo primanjkuje tudi pri nas, v Sloveniji. V preteklosti je bilo na ozemlju Slovenije naenkrat največ petnajst javnih skvotov. To so bili lepi časi. Sedaj so Metelkova, PLAC, MKNŽ v Ilirski Bistrici...

2. Kako to, da ste naredili PLAC prav na tem prostoru?

PLAC: Hišo smo našli popolnoma naključno. Videli smo, da je zapuščena in je že dolga leta noben ne uporablja. Ta prostor, v katerem se sedaj nahajamo, je bivša menza od Cestnega podjetja Ljubljana. Kjer sedaj sedimo, je bila včasih restavracija. Ko je še delovala, je bila v prostoru za šankom velika kuhinja. Tam so bili ogromni železni lonci, kjer se je pogrevala hrana. Prostor smo preuredili, da sedaj služi našim namenom.

Urejanje Placa. Foto: Arhiv Plac

3. Kako ste PLAC spravili v stanje, kot je sedaj? Se vam je med tem zgodil kak neljubi dogodek?

PLAC: Začelo se je z veliko čistilno akcijo. Čistilna akcija je bila zares obsežna, saj nam je pomagalo čez sto duš, ki si želijo spremembe. Naš avtonomni prostor smo tako spravili v stanje, kakršnega smo si želeli. Sedaj pa vsak dan v njem nekaj naredimo in ga tako počasi urejamo. Vse preurejanje sloni na naši samoiniciativi. Nihče nikogar ne priganja, vse je na prostovoljni bazi. Narediš toliko, kot lahko in kar pač želiš. Samoiniciativa ni težka. Enostavno vidiš, kaj je potrebno delati in to tudi opraviš. Če pa v tistem trenutku res ni ničesar, pa enostavno vprašaš nekoga, ki dela, če ima kaj za pomagat in delata skupno. Na PLACU je bila tekom čistilne akcije zelo zagnana ekipa, pa tudi tisti, ki niso bili toliko zagnani za delo, so videli, da vsi delajo in so se tudi oni lotili določenih stvari. Lahko rečemo, da jim je naš entuziazem malo dvignil samozavest. Med pospravljanjem smo dobili tudi obisk policajev, ki so prišli, popisali ljudi in na koncu ugotovili, da nismo naredili ničesar narobe. Potem so prišli še enkrat v spremstvu lastnika stavbe v roku 12 ur, ampak so še enkrat ugotovili, da ni nič narobe, mi pa nismo dobili nobene kazni.

Na tem mestu moramo pohvaliti vso skupnost, sosede in vse ostale, ki so nam prišli pomagat.

4. Koliko ljudi obiskuje PLAC? Kaj PLAC ponuja?

PLAC: PLAC nam ponuja veliko stvari. Tu se dobivamo ljudje vseh generacij, pripravljamo različne dogodke od delavnic, do koncertov, raznih kulturnih dogodkov in literarnih večerov, predstav... Nekaterim je to tudi zatočišče in edini mir, saj ga doma nimajo. Dobrodošel je popolnoma vsak. Nobenega ne sodimo ali grdo gledamo. Skupaj se učimo, če je potreba, pa imamo tudi inštrukcije. Na otvoritev je prišlo okoli 120 ljudi, sedaj pa nas je na dogodkih približno 20 do 60, 70.

Na PLAC-u se dogajajo razne praktične delavnice, kot so osnove elektrike, šivanje, kvačkanje, pa tudi kuhamo skupaj. Največkrat kuhamo veganske obroke, ki se financirajo na podlagi prostovoljnih prispevkov. Imeli smo denimo kostanjev piknik, naredili pa smo tudi piknik za sosede. Zelo zanimive in obiskane so naše okrogle mize.

V Placu se odvijajo različne okrogle mize. Foto: Arhiv Placa

5. Kako mentorirate ljudi, ki prirejajo delavnice? Kdo jih lahko izvaja?

PLAC: Vsi izvajalci, ki podajajo znanje naprej, pridejo prostovoljno in za to, kar so ponudili, ne zahtevajo nobenega plačila. Je pa v prostoru med prireditvami vedno škatla za prostovoljne prispevke, v katero da vsak udeleženec toliko, kot želi. Prostovoljni prispevki gredo za stroške PLAC-a. V primeru, da je izvajalec delavnice imel kake stroške z materialom, pa se to poplača. Če izvajalci pridejo od daleč, povrnemo tudi potne stroške. Program lahko izvaja vsak. Važna je volja pa entuziazem. Pri tem je zaželjeno, da se zadeve koordinirajo preko maila, pa še to zaradi lažjega sporazumevanja.

6. Zakaj so taki prostori kot je PLAC pomembni?

PLAC: Postavitev takih con, kot je PLAC, je zelo pomembna zaradi naslednjih razlogov: Vladno nevladniške organizacije morajo, če želijo za delovanje od države in od občine dobiti denar, ves čas ustrezati nekim razpisnim pogojem. V takih prostorih, kot je naš, pa tega ni in človeka smatramo zares kot človeka in ne kot neko številko. Tukaj je važna medsebojna podpora in to, da delamo prav tisto, kar nam ustreza v nekem trenutku. Važne so vrednote človeka, ne pa denar. Tega je po svetu absolutno premalo, zato je pomembno, da se gradi čim več prostorov, ki so vzporedni sistemu, kot ga poznamo.

Predavanje v Placu. Foto: Arhiv Placa

7. Kdo vse zahaja v PLAC?

PLAC: Tu se dobivamo ljudje različnih generacij in starosti. Lahko rečemo, da imamo tukaj čisto pravi medgeneracijski center, kjer se vedno nekaj odvija in ljudje se počutijo zelo svobodne ter se dejansko izražajo tako, kot se želijo. V popoldanskem času je tukaj bolj srednješolska generacija. To pa zaradi tega, ker se dijaki pridejo sem učit in si pomagati med seboj. Tisti, ki imajo vse urejeno, pa se po šoli in obveznostih, ki jih imajo, še malo podružijo. Zvečer se na tem mestu zbere mešana družba. Vidiš lahko ljudi od 15 do 55 let, pa tudi starejše.

8. Imate na PLAC- u kakšna posebna pravila? Če da, se je morda kdaj zgodilo, da se jih kdo ni držal in kako ste ukrepali?

PLAC: Za obstoj PLAC-a je zelo pomemben etični kodeks, ki se ga vsi obiskovalci držimo. Nestrpnosti, šovinizma in homofobije absolutno ne podpiramo. Pa tudi rasizma in seksizma ne. Zgodilo se je že, da je prišla oseba z namenom, da bo naredila predavanje in zahtevala od vsakega od nas 20 evrov. Vsak teden imamo tudi skupščino, na kateri odločimo, kaj bomo naslednji teden delali in premeljemo, kaj je bilo dobro in kaj ni bilo, z namenom, da popravimo. Ker imamo tukaj tudi nekaj obiskovalcev iz drugod včasih govorimo angleško, da se med seboj razumemo. Nekemu človeku je šla naša angleščina tako na živce, da je jezno in slabe volje odkorakal iz stavbe. Zgodilo se je tudi, da je nekdo od nas sedel na info točki zunaj PLAC-a, mimo pa je prišel nek moški, se usedel k njemu in začel razlagati, kako je fašizem super. Seveda smo temu primerno tudi ukrepali in hitro rešili problem. Ta oseba nikoli več ni prišla niti blizu. Vsaj do sedaj.

V Placu organizirajo tudi različne glasbene dogodke. Foto: Arhiv Placa

9. Kakšne plane imate za prihodnost?

PLAC: Za prihodnost imamo velike in optimistične plane. Prvi plan je ostat tukaj, obdržat prostor. V načrtu imamo tudi ureditev kleti, kjer bo punk room. Punk room bo zelo pomembna zadeva. Nameravamo jo zvočno izolirati in iz nje narediti sobo za vaje ter električne koncerte. Vanjo imamo plan dati tudi mini šank. To bo bil prostor za majhne, garažne bende, ki bi se želeli predstaviti v obliki javnih vaj. S tem bi bendi dobili malo zagona za ustvarjanje, ki bi jih koristil za naprej. Večji del ekipe, ki ustvarja PLAC in pomaga, je punkerjev. V ekipi je tudi nekaj ljudi, ki igrajo v bendih, tako, da je interes glede punka med ekipo zelo velik.

10. Kaj svetujete ljudem, ki bi želeli narediti podoben prostor, kot je vaš?

PLAC: Da bi bilo po Sloveniji več avtonomnih prostorov, kot je ta, mislimo, da bi bilo prav, če bi ljudje zasedali hiše, ki se ne uporabljajo in poizkusili na tistih mestih narediti avtonomne cone. Naš nasvet je: Samo naredite, dobro se organizirajte. Prej pa se povežite v skupnost, kjer imajo ljudje iste želje in cilje. V skupnosti se taki cilji lažje dosežejo. V primeru pa, da ne veš, kako narediti, se pozanimajte pri ljudeh, ki imajo več izkušenj na tem področju in radi vam bod(m)o svetovali.

Govorila pa sem tudi z nekom, ki ne govori slovensko. Vprašala sem ga, kaj misli o PLAC- u. Povedal mi je, da je tak prostor nekaj naravnega, ker se počutiš svoboden in si v pristnih stikih s kolektivom, ki te sprejema takšnega, kot si. Njegovo mnenje je, da v grobem kapitalističnem sistemu, ko vsak gleda samo nase, takih prostorov primanjkuje, pa da so ravno zaradi tega toliko bolj dragoceni. Prav je, da se ljudje družijo, da se skupaj učijo, si izmenjujejo izkušnje in se sprejemajo take, kot so. In da ni razlik med ljudmi. To se na tem mestu da. Na tem mestu je enakost zelo izrazita in podprta. Srečno PLAC!

Druženje v predverju Placa. Foto: Arhiv Placa

Intervju je pripravila Mojca Lubej, odgovore pa je podal kolektiv PLACA.

torek, 6. december 2022

Inmate z novim spotom "No time to die"

Skladba "No time to die" je zadnji videospot ter zadnje dejanje skupine Inmate z še vedno aktualnega albuma "The Salt"
 
Inamte ob tem sporočajo: "Tokrat smo se videospota lotili malce drugače, želeli smo ustvariti umetniški spot in Neja se je odlično odrezala v vlogi plesalke. K sodelovanju smo po naključju povabili pevko Matejo Štangelj, ki je svoje delo opravila več kot odlično. Gre za našo prvo skladbo, v kateri lahko slišite tudi ženske vokale. V Inmate se ne bojimo izzivov, zato vedno poskušamo narediti nekaj, česar v preteklosti še nismo storili. Zgodba albuma "The Salt" je s tem videom zaključena. Vso energijo že nekaj mesecev vlagamo v izdelavo novega albuma, katerega izid načrtujemo v roku dobrega leta. V Inmate ne počivamo in spet pripravljamo nekaj drugačnega."

Inmate. Foto: Arhiv Inmate

Spot je posnel, produciral ter zmontiral pevec skupine, Marko Duplišak. Posnet je bil na dvorcu Gutenbuechel v Šoštanju. Tokrat so k sodelovanju povabili pevko Matejo Štangelj, poznano pod imenom Mateyah. V spotu v vlogi plesalke nastopa Neja Lečnik. Album "The Salt" je izšel 1. marca 2021 v samozaložbi.

Vir: Inmate