petek, 29. maj 2015

Živi Zid: »Krohotali smo se nad našimi južnimi brati, ko so se dogajale lumparije v njihovih državah, med tem časom pa so nam naši kravatarji in kravatarice pokradli državo. Torej, to smo mi (Slovenci).«

Živi zid na odru Gustafa. Foto: Arhiv Živi zid
Aprilsko titulo band meseca je prejela skupina Živi zid. Band obstaja od leta 1999, z nekaj menjavami skozi leta so zdaj klasičen kvartet: Boštjan Hozjan - Boško (bobni), Uroš Lindner - Pinč (bas), Franci Novak - Fojtl (kitara, vokal) in Edita Lindner (vokal). Občasno jih na kitari dopolnjuje Mario Pevec, ki je tudi producent njihovega prvenca Kdo smo mi!? Plošča vsebuje izbor s prvega demo CD-ja in nekaj novih, a že preverjenih, pesmi. Navdih črpajo iz CZD-jevske norosti, murske podivjanosti in pomurske melanholične pomirjenosti …

1. Kdo sem jaz? / Kdo si ti? / Kdo smo mi? / Kdo ste vi? / Jaz sem jaz / Ti si ti … (Kdo smo mi, Živi zid, Kdo smo mi!?, Front Rock, 2015). Torej, kdo ste Živi zid?

Edita: Smo delavci, ateki, mamice, kmetje, ljubitelji glasbe, prijatelji …

Franci: Vaje in koncerti so nam ventil za sproščanje …

2. Zakaj Živi zid? Obstaja kakšna posebna anekdota oz. razlog za nastanek imena?

Franci: V življenju enostavno prevečkrat naletiš na določene ljudi, ki ti postavijo zid, skozi katerega težko prodreš. Včasih to delajo hote, včasih nehote. Tem drugim oprostimo, saj ne vejo, kaj delajo.

3. Franci, pred Živim zidom si bil bobnar legendarne punk zasedbe CZD. Kakšne so vzporednice med CZD in Živim zidom?

Franci: Naj poslušalci poskušajo sami ugotoviti, če so kakšne vzporednice. Mi se trudimo biti samosvoji. Kopiramo bolj tehnične stvari.

4. Obstajate že dobrih 16 let. Prvenec pa ste izdali letos … Prej ni bilo časa, želje …?

Vsi: 2009 smo posneli demo z 22 komadi. Tisto nam je bila prva proba … odskočna deska za resno razmišljanje o izdaji tega izdelka. Ko smo poslušali demo, smo ugotovili, kaj je treba izpiliti.

Naslovnica
5. Tako je nastala plošča z družbeno angažiranimi besedili, hitrim tempom in naslovnico, ki te prisili v razmišljanje. Kakšno je glavno sporočilo plate? 

Franci: Krohotali smo se nad našimi južnimi brati, ko so se dogajale lumparije v njihovih državah, med tem časom pa so nam naši kravatarji in kravatarice pokradli državo. Torej, to smo mi (Slovenci).

Edita: Vendar pa ne moremo reči, da je to edino sporočilo plate. Vsak si jo lahko po svoje razlaga.

6. Kaj pa bi morali po vašem mnenju narediti mi Slovenci, da stanje v državi ne bi bilo takšno, kot ga opisujete?

Edita: Vsekakor bi morali stopiti skupaj …

Boško: Zrušiti kapitalizem …

Franci: Naj vsak najprej pri sebi premisli in pogleda svoja dejanja, kolikim škodi ali koristi.

Uroš: …

7. Bi izpostavili kakšen komad s plošče, katerega sporočilo se vam zdi zelo pomembno?

Franci: Delavska.

Uroš: Politika je kurba.

Edita: Meni so vsi pomembni, v vsakega se vživim in ga čutim na odru. Nekateri so proti politiki, nekateri so za ljubezen, spet drugi govorijo o lokalnih "problemih" … Čisto vsak ima svoj namen in pomen. Če bi morala katerega izpostaviti zaradi pomena, ga ne morem.

8. Kdo piše besedila oz. kako nastajajo?

Edita: Besedila piše Franci. 

Franci: Besedilo ti pride, včasih je en stavek ali dejanje ali dogodek dovolj, da se razvije celotna zgodba.

9. Kako pa nastane glasba?

Boško: Ideja je Francijeva, ostali pa po svojih zmožnostih prispevamo razliko.

10. Organizirate tudi koncerte. Kaj mislite o današnji alternativni sceni?

Franci: V našem kraju delamo sceno mi. Nam je super.

Uroš: Scena nasploh pa je v zadnjih letih slabša kot pa prej.

Franci: V glasbenih krogih se vedno pogovarjamo o tej problematiki. Ugotavljamo, da je preveč medijev, ki furajo v nasprotno smer. Folk ima polne riti, napolnijo jih z nepomembnimi stvarmi in jih delajo pasivne.

11. Rekli ste, da je scena zdaj slabša. Zakaj je slabša oz. zakaj je bila prej boljša?

Boško: Ljudje so si vzeli več časa za druženje.

Uroš: Včasih ni bilo Facebooka.

Franci: Ni bilo toliko problemov pri organizaciji koncerta. Zdaj je težje vzgojiti mlado kritično maso.

12. Organizirate tudi FojtlStock …

Franci: FojtlStock se dogaja v času praznika dela. Iz navadne žurke je nastalo vsakoletno romanje iz marsikaterega kotička Slovenije. Zadeva je inkognito, pa vendarle vsak zainteresirani ve, kdaj in kje in zakaj.

13. Vzemi, vzemi, belo, belo / opravljeno bo tvoje delo / Vzemi, vzemi vse kar pride / naenkrat bolečina mine (Bistro belo, Živi Zid, Kdo smo mi!?, Front Rock, 2015)

Franci: V svoji mladosti sem srečal veliko mladih, ki so po skrajšani poti želeli priti do želenih užitkov. Še zdaj mislim, da jim ni bilo potrebno goljufati, zato jih tudi nisem podpiral pri teh dejanjih. »Ti ne joči, samo skoči, od koder ni poti nazaj« je le svarilo, da večinoma ni pozitivnega konca.

14. Zaključna misel …

Vsi: Ni vse tako črno, kot zgleda. Veselimo se pozitivnih stvari, ki nas čakajo. Zahvaljujemo se vsem, ki pridejo iz domačega fotelja, spijejo z nami zastonjski bambus (ki je vedno na našem pladnju), prisluhnejo naši glasbi in skupaj rečemo besedo ali tri. To smo mi!

Intervju pripravila Maja Miloševič.

Člani skupine Živi zid. Foto: Arhiv KUD Zrak


Člani skupine:

● Edita Lindner - vokal
● Uroš Lindner Pinč - bas
● Boštjan Hozjan Boško - bobni
● Franci Novak Fojtl - kitara

Diskografija:

◆ Kdo smo mi!? (Front Rock, 2015)

Kontakt:


Povezave:

Prihajajoči koncerti:

Kmalu ...



NAGRADNA IGRA - Vprašanje se glasi: »Koliko pesmi najdemo na plošči Kdo smo mi!?« Tisti-a, ki bo pravilno odgovoril-a na vprašanje prejme CD in usnjeno zapestnico z napisom Živi zid. Odgovore nam prosim skupaj z vašim naslovom pošljite na: slovenia.punkrock@gmail.com s pripisom za nagradno igro in navedite za katero nagrado se potegujete. Odgovore bomo sprejemal do vključno 8.6.2015. Nagrajenci prejšnje igre, ki so prejeli CD-ejke od skupine ZMP so: Jonas Lesjak, Niko Kociper in Miha Ivančič. 

četrtek, 21. maj 2015

Koncert Buldogov na Metelkovi »Vržte kakšno kost«

Lahko bi na dolgo in široko razlagali, kdo so Buldogi, lahko bi se spustili v debato o reinkarnaciji, o Rektospektivi in o Ni lepo … Lahko bi naštevali, kje vse so razbijali, s kom so pili pivo, koga so po pomoti ali namerno ugriznili, kdo ima najdaljši povodec, komu sede električna ovratnica in kdo komu moli taco … Lahko bi debatirali o starih pankerjih, Jugoslaviji, nemara celo o Titu …

Lahko pa si zavrtimo ta komad …



»mi smo buldogi, mi smo iz most doma
čeprov smo pank legende, noben nas ne pozna
mi smo buldogi, mi smo doma iz most
čeprov nam marskej manjka, vsega mamo dost!
vržte kakšno kost!
hočmo svojo kost!
rabmo tisto kost!

mi smo buldogi, pršli smo iz kleti
bli smo še nedolžni, ko odprl smo oči
hotl smo mal sonca vidt, preden se stemni
a nismo šli do konca, ni blo dost luči

v jugoslaviji
to je blo takrat
v jugoslaviji
tko je blo takrat
v jugoslaviji
zdej ratal smo debeli, stari pankerji
edin, kar lohk ti damo, so znoj in loj in kri
svoj znoj in loj in kri!«

(Mi smo (legende), Buldogi, Ni lepo, ZARŠ/Kapa Records, 2011)

Buldogi bodo znoj in loj in kri delili 22. maja v Ljubljani na Metelkovi v Menzi pri Koritu ob 21.00.



Zasedba: Damo Zorc – glas,
Rok Zupan – kitara,
Janez Fifolt – bas,
Blaž Grm – bobni

Plošče: Rektospektiva 1979–1982 (Kapa Records, 2009)
Ni lepo (ZARŠ, Kapa Records, 2011)

Napisala: Maja Miloševič

petek, 08. maj 2015

Živi Zid - Kdo smo mi!?

Naslovnica
Album: Kdo smo mi!?
Skupina: Živi Zid
Žanr: pank rock
Format: CD
Datum: marec, 2015
Založba: Front Rock

Tokrat predstavljamo najnovejši izdelek štajerskega banda Živi zid z naslovom Kdo smo mi?! Fojtl in druščina so sicer že kr dolgodelujoč band, saj delujejo že od leta 1999, ko se je Franci Novak-Fojtl takrat bobnar legendarnih CZD odločil po dolgem času v roke vzeti kitaro in narediti še en vzporeden projekt.Da mu kitara ni ravno tuja je dokazoval že v davnih 80h letih pri bandu Führer.Prvotna zasedba Živega zida je bila malo drugačna,prav tako je bil stil glasbe močno podvržen vplivom CZD. No čas teče, zasedbe se spreminjajo,prav tako pa glasbeni vplivi. O današnjem Živem Zidu ne moremo več govoriti kot o kopiji Fojtlovega nekdanjega banda.

Živi Zid so baje avtohtona glasbena sorta, ki uspeva izključno v murski dolini. No ja, moramo priznati, da so fantje in dekle uspeli svoj glas razširiti tudi preko lokalnih okvirjev. Ne moremo govoriti samo o bendu, saj se na njega veže še več zadev, kot so organiziranja koncertov (legendarni Fojtlstock), delujejo pa tudi pedagoško z pomaganjem novim glasbenega ustvarjanja željnim mladcem in mladenkam.

Ker čas teče in ljudje odraščajo so člani Živega Zida v času svojega delovanja tudi odrasli, postali delavci, kmetje, mame in ateji, kar seveda tudi vpliva na njihov način razmišljanja. Odrasli pa so tudi v glasbeno - ustvarjalnem smislu,saj ne morem več govoriti o še enem CZD - jevskem pank bendu, kot so bili na začetku. Živi Zid so se v tem času razvili v čvrst (punk) rock bend z ženskim vokalom, ki pa seveda ni pozabil na svoje pank korenine. Prav Editin vokal jih dela drugačne od večine klasičnih pank bendov, ker ženski vokal ni ravno nekaj vsakodnevnega na področju pank scene na našem ozemlju (ok, imamo še Rukolo, ki pa so zgodba za sebe).


Živi Zid so svoj najnovejši izdelek "Kdo smo mi?" izdali pri založbi Subkulturni azil in na njem se nahaja 13 komadov v pank rock vzorcu, ki pa si je dovolil tudi izlete v druge glasbene smeri. V njihovo muziko prihajajo tudi elementi klasičnega rocka ter tudi kaj tršega, kot so vplivi hard corea z raznimi kitarskimi riffi, najdejo pa se tudi vplivi melodičnih pank bendov. Ampak je zadeva porazporejena dovolj dobro, da iz tega ne nastane neka solata, ampak čisto spodoben album.

Teksti so..., hmmmm?! No, kaj pa si lahko predstavljate o čem govorijo teksti komadov z naslovi kot so recimo "Prasec in prasica" in pa "Politika je kurba?" Dobro, Fojtl ima kmetijo, ampak ko berem tekst si ne predstavljam, da opisuje svoje izkušnje pri živinoreji, ampak mislim, da tako odraža svoj pogled na družbeno - kritične in socialne teme. To potrjujejo še teksti komadov kot so "Delavska", "Kraljev meč" in pa naslovnega komada "Kdo smo mi?!" Imaš pa tudi tekste z recimo temu ljubezensko, sam bi raje rekel življenjsko tematiko. In v tem se bend razlikuje od ostalih, saj teksti kažejo, da Živi Zid niso neka skupinica mulcev, ki so se odločili, da bodo naredili bend in pač špilali pank. Ampak to so odrasle osebe, ki jim je bend dodatek njihovem življenju ali pa mogoče ventil, kjer se lahko izpihajo. Skladbo "Dosadna" lahko poslušate tukaj. Naslovnica je nekaj posebnega. Ok, saj mi je jasno, da gre za kritiko današnje družbe, kjer smo počasi vsi postali potrošni material, vendar vseeno izpade malce sadomazohistično. 

Mislim, da so Živi zid izdali kr kul album in da še nimajo namena odnehat. Sem mnenja, da so bend, ki si zasluži pozornosti in podpore, Hja in še najboljše jih boste podprli, če jih pridete pogledat to soboto, 9.5. v mariborskega Gustaf-a, kjer igrajo v okviru Punkrock koridora.

Živi Zid

Živi zid na albumu so:

Franci Novak - Fojtl
Edita Lindner
Uroš Lindner
Boštjan Hozjan - Boško
ter na solažah še Smon Belcl ter Mario Pevec.

Piše: Sašo Kolarić

torek, 05. maj 2015

Banditi - Vnuki Kuzel na turneji

Banditi so punk rock bend iz Idrije, ki deluje od leta 2005. Najbolj poznani so po singlih Nick O'Teen, Rad bi le, New tomorrow in Walk away. Po prvi studijski plošči Society love songs (2010) je bend februarja 2014 izdal še drugi album Take the streets pri založbi Nika records. Besedila so udarna, družbeno angažirana in spodbujajo k razmišljanju z lastno glavo. Začeli so s turnejo Failed Society Rock Tour. Trenutno je potrjenih sedem koncertov. Na vprašanja sta odgovarjala Blaž Pavšič in Matej Alič.

1. Iz SSKJ: bandít -a m (ȋ) ekspr. oborožen tat, razbojnik…, s čim ste oboroženi in kaj kradete?

Pavšič: Oboroženi smo s punk rockom in krademo dolgčas …

Alič: Ali ženska srca, haha, ne, bo kar dolgčas.

2. Kdo ste Banditi?

Pavšič: Kadar smo skupaj, smo energična bomba! Matej Alič – vokal, Blaž Pavšič aka B.B. – kitara, Aleš Golja – kitara, Blaž Tratnik – bas kitara, Jernej Zajc – bobni.

Banditi. Foto: Tina Semič
3. Idrija je znana po punku. Od tam prihajajo odmevnejše skupine kot so Šund, Zablujena generacija in seveda legendarne Kuzle. Zakaj mislite, da se ravno v Idriji razvije toliko punk skupin?

Alič: Pri punku je bilo večkrat v ozadju industrijsko mesto in Idrija je od nekdaj industrijsko mesto. Energija se je prenašala iz benda na bend. Kako nam že pravijo?

Pavšič: Vnuki Kuzel!

Alič: Banditi smo samo sprejeli energijo, ki nam je bila podana.

4. So vplivi predhodnikov bili v breme ali je bila pot Banditov zaradi tega lažja?

Alič: Razlike med žanri v vseh teh skupinah so. Vpliv skupin ni bil samo vpliv na zvrst glasbe, ampak bolj vpliv na razmišljanje.

Pavšič: Vse to nam je bilo prej v pomoč kot v breme, imeli smo že začrtano pot, kako se dela glasba. Včasih so nas sicer primerjali z Zablujeno Generacijo, a to verjetno zato, ker sta naš pevec in njihov brata in imata mogoče podobno barvo glasu. V Idriji verjetno ni človeka, ki ne bi šel čez vse te bende.

5 Kdo piše besedila oziroma kako nastajajo?

Alič: Besedila pišem jaz, po navdihu. Včasih nastane besedilo na komad, včasih pred glasbeno podlago, različno …

6. Februarja lani je izšla vaša druga plošča Take the streets pri založbi Nika Records. Na plošči najdemo 12 družbeno angažiranih melodičnih punk rock komadov, katerih rdeča nit je želja po novem (boljšem) jutri. Kaj je glavno sporočilo plošče?

Alič: Ni treba, da je, tako kot je, spremembe so možne in potrebne. Da se izboljšati stanje v družbi in priti do ključnih premikov, mogoče ne toliko na družbenem kot na individualnem področju.

7. Ob izidu nove plošče je bilo povsod moč brati, da so Banditi zrastli, tako glasbeno kot lirično. Kaj se je zgodilo Banditom v štirih letih po izidu prve plošče?

Alič: Odrastli smo (smeh).

Pavšič: Kot prvič smo odrastli, kot drugič pa se je zasedba Banditov veliko spreminjala. Pri nastanku prve plošče je bila drugačna. Zdaj smo Banditi to, kar smo. Ni več napetosti v bendu, vemo, kaj bi radi, to je zdaj naš zvok.

8. Bi izpostavila kaj, na kar ste Banditi posebej ponosni?

Alič: Omenjeni smo v knjigi Sabina, avtorja Tomaža Kosmača.

Pavšič: Knjiga je izšla lani konec leta. Veliko sodelujemo z njim in hodimo na predstavitve knjige, kjer igramo v akustični različici.

9. Join me for this special occasion / Let us celebrate the mass media invasion / Enjoying the speed and false quotations / Destroy what I believe in / Picture perfect world may now set in / Hiding the real lie within / New tomorrow I'll find / New tomorrow I'll try to find (New tomorrow, Banditi, Take the streets, Nika Records, 2014). Kako vi vidite boljši jutri in ali se vam zdi dosegljiv?

Alič: Boljši jutri je. Vidimo ga povsod. Treba bo začeti delati na drugačen način, potrebujemo samo več sodelovanja in manj izkoriščanja med sabo. Kriza samo pospešuje pot do cilja k boljšemu jutri.

10. We live a life that's changing everyday / For better worse I don't know / I just know I'm not here to stay / So I'm asking you for one last chance / One last chance to know / If I should stay or go / Shout If you hear me shout if you hear me / I want you to be near me I won't go no I won't go (Shout, Banditi, Take the streets, Nika Records, 2014). Ali lahko v današnji družbi preživijo pristni odnosi oziroma ali še sploh obstajajo?

Alič: Ja, obstajajo. Pri vsem pa je ključno zavedanje, da nismo sami, da moramo sodelovati. Vsak pristen odnos se razlikuje, lahko se tudi pristno sovražimo, bistvo je iskrenost. Ta komad je ljubezenski.

Pavšič: Oooooo, romantik (smeh).

Alič: Seveda (smeh). Ta pesem govori o razpadu zveze in tistih zadnjih vzdihljajih, ko si še želiš rešiti celotno stvar. Vsak je bil vsaj enkrat v življenju v takšni situaciji.

11. Kot zadnjo pesem na plošči najdemo priredbo skupine Niet Ruski Vohun. Pri snemanju sta sodelovala tudi Borut Marolt in Robert Likar. Kako je prišlo do sodelovanja med vami in Niet in zakaj ste se odločili, da Ruskega Vohuna uvrstite na ploščo?

Pavšič: Pesem se je na plošči znašla popolnoma spontano. Ker je že na prvi plošči Society love songs ena skladba v slovenskem jeziku, smo se odločili, da dodamo tudi na ploščo Take the streets en komad v slovenščini. Vsi naši komadi so napisani v angleškem jeziku, zato nam ni ostalo drugega, kot da naredimo priredbo. Bolj za hec kot zares je nastal nov aranžma, poslali smo ga avtorju Igorju Drnovšku in banditska preobleka mu je bila všeč. Ker pa se s člani Niet tudi osebno poznamo in da bi bila skladba še bolj pristna, smo k sodelovanju povabili tudi Roberta in Boruta. Seveda sta z veseljem sprejela sodelovanje.


12. Turneja?

Pavšič: Prva turneja je bila leta 2013. Zdaj bo to že tretja. Osredotočili smo se na točno določene klube in se vsako leto vračamo.

Alič: Dodamo še kakšen nov klub, plan pa je, da kjer smo igrali, igramo še enkrat …

13. Katere države obiščete vsako leto?

Pavšič: Češko, Slovaško, Italijo …

14. Se da pri nas preživeti samo z glasbo oziroma s punk glasbo?

Pavšič: Ja, se da, z glasbo za veselice. V Sloveniji moraš biti opica na odru, da ti to prinese denar.

Alič: Punk glasbo moraš imeti rad, ker to delaš iz veselja in ne za zaslužek.

15. Prvi prihajajoči koncert?

Pavšič: 7. maj, Škisova tržnica.

16. Nova plata?

Pavšič: Je v delu.

17. Zaključna misel…

Pavšič: Imejte se radi in poslušajte Bandite zelo na glas!

Alič: Verjetno je zdaj kdo dobil sladkorno (smeh).

Pavšič: A nisem lepo povedal?

Alič: Zelo.

Intervju je pripravila: Maja Miloševič

ponedeljek, 04. maj 2015

Slovenska Punk Transverzala – »Pridite, gamad utrgana, na eno dozo svobode!«

Člana Pink Panker, Anže Grm in Uroš Dobčnik – Urko, sta nekega dne enostavno imela dovolj čakanja in praskanja po reproduktivnih organih. Če špilov ni, jih je pač potrebno ustvariti. Začela sta asfaltirati Pank Transverzalo, ki bo v aprilu in maju osemkrat udarila v različnih krajih širom naše dežele. Poleg Pink Pankerjev pri gradnji sodelujejo Drek U Pest, Strgane Pazduhe in Harry. Vsak bend se je zavezal za organizacijo vsaj enega dogodka v svoji regiji, na katerega bodo povabili tudi lokalne pankerje. Na odrih pa se bodo pojavili še Paraziti p.13, Kvazi Cirkus, Unicum, Start at Zero, Sintetika, Up Yours in ZMP. Cesta je speljana čez Kranj, Ljubljano, Kočevje, Trbovlje, Vuzenico, Slovenj Gradec, Ajdovščino, Cerkno in Maribor. 

Datumi vseh koncertov: 

4. 4. 2015 – Trainstation Squat (Kranj) 
25. 4. 2015 – Cmak (Cerkno) 
8. 5. 2015 – Baza (Ajdovščina) 
9. 5. 2015 – Delavski Dom Trbovlje, Avla (Trbovlje) 
15. 5. 2015 – Orto Bar (Ljubljana) 
16. 5. 2015 – Kurd (Maribor) 
23. 5. 2015 – Baza 13 (Kočevje)
05. 6. 2015 – Modra dvorana (Vuzenica)

Z Anžetom in Urošem sem se pogovarjala o začetkih gradnje, prvem šusu v Kranju, točkah zvestobe, združevanju pank scene in… 

1. Kaj Slovenska Pank Transverzala (v nadaljevanju SPT) je in od kod ideja za gradnjo pank poti čez našo deželo Kranjsko? 

Urko: SPT je nastala ob iskanju imena zamišljene ideje in ker je bil cilj narediti dogodke, ki se bodo zvrstili po vsej Sloveniji, se je porodila paralelna misel na že obstoječo Slovensko Planinsko Transverzalo, ki povezuje vse slovenske vrhove. 

Grm: Ponuja izdelano zamisel, platformo, ki uporablja koncertno pank sceno kot orodje za mreženje, hujskanje ... Predstavlja en krak samoorganizacije. 

Urko: Je sklop osmih dogodkov na različnih lokacijah. Ideja pa je prišla zaradi pomanjkanja špilov in nerazvite koncertne pank scene. Bistvo je povezovanje in spoznavanje bendov, klubov in organizatorjev. 

Grm: SPT je nastala iz potrebe. Malo zaradi dolgčasa, malo zaradi nemogočih razmer. Če bomo samo čakali, smo ga itak najebali. Nismo tip ljudi, ki bi pasivno čakali. V rokah imamo vsa orodja, ki jih na tej stopnji potrebujemo. Edina logična poteza je, da gremo v akcijo. 

2. Rekla sta, da pank scena ni dovolj razvita. Kaj je po vajinem mnenju ključni problem trenutne scene? 

Grm: Zbeganost, pomanjkanje koncertov, posledično nepovezanost bendov na vseslovenski ravni, pomanjkanje komunikacije med skupinami na ideološki ravni. Kje stoji slovenski pank? Koliko in kako lahko posamezni pank bend dejansko spreminja družbo? Skupaj smo lahko sila. 

Urko: Mislim da je povezano z denarjem oziroma s stroški za organizacijo – plačilo prostora, redarjev, ozvočenja, SAZAS-a, bendov … Organizator največkrat reče, da se mu ne izplača. Raje se posvečajo mainstreamu ali pop sceni, ki pritegne maso ljudi, s tem pa tudi maso denarja. 

3. Torej, padla je ideja – Slovenija potrebuje pank udar! Kje sta začela, kako sta iskala bende in klube, kjer bodo potekali dogodki transverzale? 

Grm: Začela sva s sanjarjenjem. Postavila sva si ambiciozen plan (osem dogodkov, vsaj deset bendov), predebatirala sva vse ostale malenkosti: celostna podoba, oglaševanje, stroški, razdeljevanje vlog in nenazadnje – kaj je srž najinih prizadevanj. Stvari se morajo odviti, ko napoči pravi čas. Naša dežela potrebuje aktivno mlado energijo, ki je sposobna kritične presoje in karizmatičnega nastopa. Potrebuje energijo, ki se sproščenega duha aktivira v okolico in jo spreminja na bolje. 

Urko: Začela sva z iskanjem bendov preko FB, glasbenih kanalov, dogodkov iz preteklih let … Skratka, iskanje aktivnih bendov izključno iz pank žanra. Izbrala sva najbolj primerne za SPT – poudarek na izvirnosti, kvaliteti in družbenem angažmaju. 

4. Kaj združitev bendov, kakršno ponuja SPT, lahko spremeni? Kaj združevanje pomeni za sceno in kaj nasploh za našo deželo? 

Grm: Predvidoma bo SPT s svojim mehanizmom ustvarjala močne nove vezi med aktivnimi posamezniki na sceni. Različna znanja ustvarjajo večje in kvalitetnejše projekte vseh vrst. S tem projektom se poleg bendov spoznavajo in združujejo tudi organizatorji, tehniki, medijski ustvarjalci, novinarji in seveda publika. 

Urko: Moram priznati, da večino bendov sploh nisem poznal, videl sem, da so zelo aktivni, da izdajajo plošče, spote, vendar niso na dovolj odmevnih kanalih, da bi prišli na moje oči in ušesa. Sedaj vem, da je v Sloveniji vsaj sto aktivnih pank bendov. Glede na to da SPT postaja kar medijsko izpostavljena, mislim, da bo veliko število ljudi, ki jih ta scena zanima, po novem precej bolj informiranih. Domovina Kranjska bo ozaveščena, da pank je in bo in da ni Slovenija samo komercialno in pop preplavljena. Povedati in pokazati hočemo, da se igra in posluša tudi zelo nabrita in kvalitetna pank glasba s pomenskimi besedili. 

Grm: Ko bo transverzala zgrajena širom naše domovine, se lahko pankerji nadejajo paketa slovenskih pank skupin v krajih, kamor te skupine praviloma ne zahajajo. Trenutno je poudarek na hujskanju in družbenemu angažiranju prepuščen samim bendom, ki mimogrede svoje poslanstvo izvrstno opravljajo. V prihodnje se bo na tem področju postavil večji poudarek. Mešanica nore zabave in intelekta. Anti-šolski sistem. 

5. Koliko bendov trenutno sodeluje in kako so se odzvali na Pank Transverzalo? 

Urko: Trenutno sodeluje deset bendov – štirje glavni in šest lokalnih, vsi so se odzvali z veliko veselja in angažiranosti. Vsak regijski bend bo organiziral dogodek v svojem kraju. Totalna podpora celotni ideji. Vsi bendi na vse dogodke pridejo brezplačno, nobenih honorarjev, potnih stroškov … 

Grm: Poleg nastopajočih sodelujejo tudi Nč od Nč ter Pankeroschi, ki nam pomagajo organizirati dogodek v Kočevju. 

6. Bendi so tam torej brezplačno. Gre samo za dvigovanje scene in združitev moči. Pa vendar kljub vsemu določeni stroški nastanejo. Kako pokrijete te stroške? 

Grm: Takoj je bilo jasno, da pri tovrstnem projektu stroški ne bodo pokriti. Želimo biti dostopni, tako da je vstopnina (PANKirnina) simbolična in pripada bendu, ki organizira dotični dogodek. S tem pokrivajo stroške lokalne organizacije. Poleg tega se stroški porazdelijo na več oseb. V vsakem primeru pa je aktivno sodelovanje ostalih bendov vredno vse pohvale, kajti vložek, ki ga dajemo v projekt, je za marsikaterega konvencionalnega Slovenca praktično nepredstavljiv.

7. Prvič je SPT udarila v Kranju 4. 4. 2015 . Kako je bilo? Kakšen je splošen vtis po prvem dogodku? 

Grm: Obisk je bil izvrsten, vzdušje pa neverjetno odprto in sproščeno. Tako med bendi kot obiskovalci. Točno to je eden glavnih ciljev SPT. Koncert je zabava za vse! Posebne zahvale in pohvale si zasluži gospodar TrainStation Squata Darči Kruševac. Dogodek je bil po njegovi zaslugi in zaslugi benda Drek U Pest tehnično brezhiben. Kranj je uspel v vseh pogledih.

Pink Panker v slogu. Foto: Tanja Ristič


..., drugič pa ste razbijali v Cerknem...

Grm: Zelo podobna zgodba kot v Kranju. Dobra mera žaganja in norenja. Všeč mi je, da dosegamo visoko stopnjo sproščenosti in povezanosti med izvajalci in poslušalci. Kot je napovedal C.M.A.K.: »Pogo na uodru n pogo pad uodram!« Strgane Pazduhe so s sabo pripeljale G. ŠnopcPando, ki je med množico delil šnopc in veselje. Ni nam žal posledic.

V Cerknem je bilo prijetno in živahno vzdušje. Foto: Tanja Ristič

8. Tudi pankerji zbirajo točke zvestobe. Ob vsakem obisku dogodka SPT dobijo obiskovalci žig anarhije. Koliko žigov je potrebno nabrati za "nagrado" in čemu je sploh namenjeno zbiranje anarhije? Je to posmeh velikim trgovskim verigam? 

Grm: Načeloma gre za oponašanje Slovenske Planinske Transverzale, kjer pohodniki dobijo žig. Res je, da spominja na zbiranje točk zvestobe, pa vendar je v principu stvar zelo drugačna. Gre bolj za suvenir in potrdilo, ki ga hraniš s ponosom. Nagrada – merch vseh sodelujočih bendov za junaka, ki zbere 5 žigov, ni znižana za neverjetnih 5 %, ampak je brezplačna. Transverzalsko žigosanje si lahko brez težav vzamemo tudi za učni primer. S pomočjo primerjave našega in komercialnega sistema, pa lahko nadobudni razmišljujoči panker pride do zanimivih um kravžljajočih vprašanj in rešitev s področja ekonomije. 

9. Kje bo naslednji dogodek in kaj lahko pričakujemo? 

Urko: Naslednji dogodek se bo zgodil v Ajdovščini (ekipa KLUB BAZA). Postregli bomo s pravo mero panka in hudimi odrskimi izgredi.

10. V načrtu pa že imate tudi nadgradnjo transverzale. Kako, kdaj, kje in na kakšen način se bo širila pank pot? 

Grm: Vsebinsko – z večjim poudarkom na akciji, aktivaciji, širjenju obzorij s sporočanjem, da je vsak lahko aktiven. Vsak se lahko pridruži sceni in vanjo vlaga ter jo konec koncev izkoristi kot močno orodje. Geografsko – naslednja transverzala morda ne bo več samo slovenska, ampak se utegne širiti v jugoslovanski prostor. V vsakem primeru se nam bodo izkušnje in nova poznanstva, ki si jih nabiramo letos, obrestovale v prihajajočih letih. Po trenutnih odzivih sodeč so ta pričakovanja več kot realna. 

11. Zaključna misel… 

Grm in Urko: Pridite, gamad utrgana, na eno dozo svobode! 

Intervju je pripravila: Maja Miloševič