petek, 06. november 2015

Krik Disneylanda na mini turi!

Krik Disneylanda v akciji. Vir: Arhiv KD
Hardcore punk razgrajači Krik Disneylanda, ki delujejo na relaciji Ljubljana-Vrtojba-Kranj, za konec iztekajočega se leta napovedujejo še nekaj klubskih koncertov, kjer boste lahko slišali njihove prepoznavne družbeno-kritične poskočnice z aktualnega studijskega albuma »Vsi ste pametni in vsi vse veste...«. 



Koncertni termini.
»Kriki« so se prvič zbrali leta 1997 ko sta se Mali in A. K. znašla z neko opremo v backstageu Gala Hale na Metelkovi in po parih urah ugotovita, da to ni za nikamor in zadovoljno nadaljevala, dokler se jima čez par dni ni pridružil Panda, ki si je od nekoga uspel sposoditi bas kitaro. Začeli so nastajati prvi komadi kot plod uporabe tekoče hrane in trdih goriv. Bend se je odločil (pri)zadet ustvarjat nekaj čim bližje glasbi, za razliko od vaših staršev, ki so se v takem stanju potrudili narediti nekaj čim bližje otroku (aha, o tebi govorimo!). Ker pritok svežih goriv ni pojenjal, je začel nastajati materjal za 7". Po odhodu A. K. v službo v firmo Elvis Jackson, ga je nadomestil Hipi. Nadaljevali so na turnejah in postopoma je volja za ustvarjanje popularne glasbe ugasnila, kajti bend je potreboval trenutek koncentracije. Po 12 letih se jim je uspelo kratkoročno skoncentrirat in se dobiti v staro novi postavi, kjer A. K. sedi in Mali stoji in Darči tudi.



Piše: Bojan Bidovc

sreda, 23. september 2015

MARŠ klub: V Okovih (MB) in Unicum (MS)

Radio MARŠ predstavlja: 

► V Okovih 
(Maribor, punk rock)

► Unicum 
(Murska Sobota, rapcore/punk/metal)

25.9.2015 ob 21:30, dvorana Gustaf - Pekarna, Maribor. FB event: tukaj.

Na dogodku bo vzpostavljen tudi prostor za distro, namenjen izmenjavi in prodaji različnih avdio nosilcev, pri tem pa lahko sodelujete tudi vi. Za redne obiskovalce MARŠ klubov velja poseben popust na koncertno vstopnico. Posamezna vstopnica bo štela 4€, za skupine šestih oseb 20€, za deset članov pa 30€. Vabljeni!

V Okovih. Foto: Arhiv. V Okovih.
Na oder Gustafa prihajajo V Okovih. Če jih mogoče še kdo ne pozna, gre za legendarno punk skupino, ki se je formirala davnega 1989 v Mariboru. Dve leti kasneje so izdali prvo kaseto, ki je izšla v samozaložbi. Sprva so nastopali v bolj ali manj lokalnih okoljih, dokler jih niso opazili tudi drugod in vrata v tujino so se jim naglo odprla. K povečanju njihove prepoznavnosti je zagotovo pripomogla plošča »Hard Sunshine Core« (1995), komad »The Way« pa je svoj prostor našel tudi na kompilaciji No Border Jam #3. Pesmi »Magic Trip«, »Any Way«, »Bad Day«, »Trip« in »Dedek Mraz«, so se znašle na kompilacijskem koncertnem CD-ju »Držimo skupaj«, ki je izšel pod okriljem založbe Front Rock. Istega leta pa prejmejo še nagrado za najboljšo domačo rokovsko produkcijo in ustvarjalnost, »Maršev Gojzar«.



Če so leta 1995 doživeli vrhunec svojega delovanja, je naslednje leto sledilo mračno obdobje in njen razpad. Posamezni člani skupine so se v nadaljevanju angažirali pri novih projektih in skupinah, vendar ni nobena dosegla večjega odmeva. V letu 2009/10 se je skupina na novo formirala. Moči so združili Karlo Drolc (vokal), Borna Šmid (kitara), Gregor Barovič (bas) ter Alen Šmid (bobni) ter se začeli koncertno udejstvovati. Sodelovali so tudi pri projektu Rokerji pojejo pesnike. Iz kakšnega testa so danes, pa se bomo lahko prepričali v petek, 25. septembra v Pekarni.

Unicum. Foto: Arhiv Unicum.

Pred skupino V Okovih bodo nastopili prekmurski uporniki Unicum. Skupino tvorijo Kiki (vokal), Blaž Košalin (bobni), Mihael Pojbič (bas) in Tobias Brišar (kitara). Slednji so se formirali leta 2012 z željo po igranju in izražanju svojih pogledov na družbo. Njihova glasba se sprostira med rapcorom, punk rockom in metalom. Lansko leto so navrgli demo prvenec z naslovom »Molotov Cocktail«. Če jih še niste slišali, je petkov koncert več kot odlična priložnost, da jim prisluhnite.



Piše: Matej Urbanč

sreda, 16. september 2015

The Evokers - Out to Sin

Uho smo tokrat vrgli na prvenec »Out to Sin«, skupine The Evokers iz Varažina. Ta je izšel pri londonski založbi Timebomb LND Records, izdajo pa je podprla tudi ZPP. Prisluhnite jim lahko na bandcampu, če pa vas bodo preveč zamikali, si tukaj lahko naročite tudi svoj fizičen izvod.



The Evokers delujejo od leta 2012. Sestavljajo jo Siniša Kolarić na vokalu in ustni harmoniki, Danijela Ivanković in Hrvoje Horvatić na kitarah, Petar Čavlović na bobnih ter Matija Horvatić na basu. Skupina starih glasbenih mačkov, obenem tudi dobrih prijateljev, se je začela dobivati na jam sešnih, ki je prerasla v band. Sorazmerno hitro so postali koncertna atrakcija in rezultat tega dela je že omenjeni 6 track EP. Album je v skladu z D.I.Y. tradicijo posnet v studiu kitarista, snemalca in producenta Danijela Ivankovića in to kar v živo. V grobem bi glasbo The Evokers lahko opredelili kot garažni R'n'R. Vplivi, ki jih slišimo pri njihovih komadih pa se gibljejo od punk'n' rolla, post punka, hard rocka in že omenjene garaže. Primerjave segajo vse od Sonicksov do Erotic Biljan & His Heretics, Iggy Pop-a In celo The Doors ter Gang of Four.

The Evokers. Foto: Arhiv The Evokers

Uvodni komad »Solar Ship« kar trga od enostavnih rokenrollskih riffov z močnim pridihom psihadelije, naslednji »Bigmauth« pa nas podere s punkersko ostrino in brzino. Komad »Hard 2 Handle With Care« umirja prvoten naboj , nato pa se plata nadaljuje z najkrajšim komadom na EP-ju, ki se imenuje »Out 2 Sin«, kjer pa gre za garažni rock na steroidih. Pesem »The 1 I Like The Most« nas pošlje v čase grungea v 90-tih, zaključek albuma pa pripada komadu »Bad 4 You«, ki diši po Doorsih ter The Spoons s pridihom klaviatur. Kar se tekstov tiče, ne gre za neko politično izražanje s katerim bi želeli radikalno spreminjati svet, ampak se gibljejo v sferi osebnoizpovednih tem, medčloveških odnosov, ljubezni... Klasične rokerske teme pač.

Gre za kratek EP prvenec in verjetno bo kdo rekel, da je to vse bilo že odigrano in slišano, vendar na koncu koncev - dobre r'n'r muzike ni nikoli dovolj. Za konec pa vam na ogled ponujamo še spot za istoimensko skladbo iz tega EP-ja.



Piše: Sašo Kolarič

četrtek, 13. avgust 2015

The Mor(R)ons: "Včasih se sicer skregamo, ampak zgolj za zabavo."

Foto: Arhiv The Mor(R)ons
The Mor(r)ons so po treh letih zopet poskrbeli za navdušenje med skatersko mladino in starino. Namreč kranjski znanilci punk rock zvoka so postregli z novo izdajo. Album nosi naslov »Yin Punk«, podarja pa več kot 30 minut razgibane skate punk godbe. Band meseca, junija. 

Že več kot deset let so gostje številnih odrov doma, nekaj nastopov pa so nanizali tudi v tujini. Ostajajo zvesti DIY etiki in izdajanju, načrte pa jim ne zna prekrižati niti SAZAS. Članom skupine The Mor(r)ons smo postavili nekaj vprašanj, na katere so odgovarjali kitarista Matevž in Simon (Simi), bobnar Sebastijan (Seba), basist Aleš (Peša) ter Matej Žerjal (Fat), vokalist ob prostem času. Intervju je pripravil Matej Urbanč.


1. The Mor(r)ons, kako je biti »kreten« v svetu, kjer je konkurenca v tej vrsti zelo huda? :)

Simi: Sprva je bilo težko. Ampak z leti je "podplat koža čez in čez postala" in tako sčasoma človek sprejme vse.

Matevž: Ti si idiot. :)

Simi: Hvala za kompliment. :)

2. Skupino sestavljata kitarista Matevž in Simon, Aleš na basu ter Sebastjan za bobni. Smo še koga pozabili? Kako imate razporejene delovne funkcije v skupini? 

Simi: Jaz nisem za nič zadolžen.

Matevž: Jaz pa za vse ostalo. Čeprav mi organizacija, predvsem pa datumi ne gredo najbolje. Mogoče rabimo menedžerja. :)

3. Obstaja demokracija v bendu ali na kakšen način sprejemate končne odločitve?

Matevž: V bistvu se gremo popolno obliko demokracije. Kdo je za, roke gor!

Simi: Kogar ni, jebiga - kot na primer danes, ko sta Peša in Seba odsotna. Včasih se sicer skregamo, ampak zgolj za zabavo.

4. Vadbene prostore ste imeli pod eno izmed kranjskih bank. Ali še vedno tresete trezorje v zgornjih nadstropjih?

Matevž: Trezor je v kleti, banka pa koprska. Ampak ja, še vedno.

Simi: Je pa res, da je hladilnik v zgornjem nadstropju. In pot do njega šteje 69 stopnic. Če veste kaj mislim.

5. Kranjska scena. Kako ste zadovoljni s ponudbo dogodkov na vaši lokalni sceni? Trainstation Squat dela s polno paro?

Matevž: Dela. Tudi dogodkov je ogromno, kar se pa same punk rock scene tiče, smo pa bolj ali manj edini predstavniki.

6. Muzikalno jadrate s hitrejšo različico melodičnega punk rocka. Ste mogoče kdaj imeli željo, da bi se znašli v kakšni drugi glasbeni (pod)zvrsti? Kje je skate punk danes? 

Simi: Ne. Kje je skate punk danes nismo čisto prepričani, vemo pa, da ga ni v skate parkih. Sami smo najdlje prišli do ollieja in kickflipa in pa vseh ostalih nemogočih trikov iz Tony Hawka.

Matevž: Dobrih evropskih skate punk bandov pa je ogromno. O poglej, Seba se nam je pridružil.

Seba: Bonjour.

7. V svoji vitrini imate album »Down the Sunnyside Lane«, EP Healthy Selfishness in split izdajo s skupino Mental Strike. Kako je prišlo do sodelovanje med vami in prej omenjenim bendom? Kaj ste želeli pokazati s tovrstnim sodelovanjem? 

Simi: V Laškem so vedno brutalno dobre žurke. In na eni od teh smo prišli na idejo za split. Mental Strike so face in tako dobri, da jih grem poslušat celo v Berlin.

8. Junija ste navrgli še drugi celovečerni album »Yin Punk«. Od kod ideja za naslov albuma? 

Naslovnica albuma
Matevž: Če Yin Yang pomeni, da brez temnega ni svetlega, brez spodaj ni zgoraj itd., »Yin Punk« pomeni, da brez punka ni ničesar. Logično.

Simi: Bravo Matevž. :)

9. Besedila. Kdo najbolje vihti pisalo? Katerim tematikam posvečate največjo pozornost? Taking back the (my) music …

Simi: Tematike niso naša najboljša prvina. Pišemo o vsem, ker je vse zanimivo.

Matevž: Za »Yin Punk« je vsak prispeval besedilo ali dve. Prav zato so si komadi tako različni.

Seba: Jaz sem napisal Taking back the music. O čem govori še sam nisem vedel, dokler mi ni Simi razložil.


10. Na sveži plošči se nahaja 14 štiklov. Koliko časa ste zbirali material za novo ploščo?

Simi: Kdor misli, da se material za ploščo kar najde, se pošteno moti. Kakšni komadi so nastali v enem dnevu, nekateri so potrebovali pol leta. Vsak od njih nam je bil v veselje.

Matevž: Dobro leto in pol.

Seba: Ste prepričani, da jih je 14? :)

11. Kje je potekalo snemanje? Ste zadovoljni s posnetki pesmi?

Matevž: Za snemanje smo tako kot pri prejšnji plošči sodelovali z Žigo Rezarjem. Večino smo posneli v njegovem studiu, le bobne smo posneli v Bear Tracks Studiu v Kočevju. S posnetki smo zelo zadovoljni.

12. Za prvi singel »One thousand and one« ste posneli tudi spot. Kako to, da ste ravno tej pesmi posvetili takšno vlogo? Kdo je pomagal pri snemanju?


Seba: Pri snemanju so pomagali Matej Žerjel a.k.a. Fat, Mitja Legat in Katja Pokorn. Hvala. Hvala tudi ...

Simi: ... glavni zvezdi spota, Dejanu Dolencu, a.k.a. Fast & Furious Deki, pri stuntih mu je pomagal njegov sin, Tadej Dolenc, a.k.a. Tedi the daredevil. Zahvala gre še ...

Matevž: ... vsem, ki so kot statisti priskočili na pomoč.

Fat: Totalno neprofesionalno.

Simi: V bistvu smo hoteli za vse komade posneti spot, a je bil ta prvi na vrsti po eni od naših unikatnih lestvic oštevilčevanja novih ...

Seba: ... nenaslovljenih komadov.

13. Komad »Dig« … kakšno je njegovo sporočilo?

Mta: Sporočilo je precej nedvoumno.

Simi: Enostavno in zabavno.

Seba: Besedilo je napisal Simon.

Seba: Tako je. Fat pa tudi, pri dopolnjevanju pomožno vokalnih harmonij. Še enkrat hvala, ker sta svoj neizmeren talent delila z nami in nam dovolila, da ga delimo s svetom.

Fat: Edini vokal z autotune-om na celi plošči je moj. That's how I roll ... Peša prihaja.


Peša: Dober dan.

… in pesem The Part. Kako je prišlo do sodelovanje med vami in vokalistko Petro? Pri več komadih pa je sodeloval tudi Matej Žerjal a.k.a. Fat. :)

Matevž: Petro poznamo že dolgo, preko kolegov Paraziti p.13 iz Križ. Nek duet smo hoteli posneti že za prejšno ploščo, a nam nekako ni uspelo. Tokrat pa smo spisali tak komad, in Petra je bila praktično prva izbira za sodelovanje.

Seba: Tako je. Fat pa tudi, pri dopolnjevanju pomožno vokalnih harmonij. Še enkrat hvala, ker sta svoj neizmeren talent delila z nami in nam dovolila, da ga delimo s svetom.

14. Tudi ta izdaja je izšla v samozaložbi. Je DIY tisto pravo? Ste mogoče kdaj imeli željo, da bi si poiskali kakšno domačo ali tujo založbo?

Matevž: JA! :)

Seba: Ja, iščemo založbo predvsem za tujino / yes, we're looking for a label. :)

15. Izid nove plošče je pospremil promocijski nastop v Kranju, kjer so kot gostje nastopili še Mental Strike in Golliwow. Kako so po vašem mnenje nove pesmi šle skozi ušesa poslušalcev? Ste dobili kakšene povratne informacije, komentarje, …?

The Mor(R)ons v elementu (Trainstation Squat, Kranj, 13.6.15). Foto: Grga Jokič
Matevž: Skladbe so vstopale skozi obe ušesi. Za ostalo ne vemo.

Seba: Osebno mislim, da so nekaterim segle tudi do srca.

Simi: Lepo, Seba. :)

16. Kaj pričakujete od letošnjih punk rock počitnic v Tolminu? 

Simi: Veliko nekontrolirane zabave. Razen v petek od 12:45 do 13:15.

Seba: Na beach stage-u.

Peša: Jaz pričakujem, da bom našel vsaj 20€ na tleh.

Fat: Seks, droge in rock'n'roll. Pa pice.

Matevž: Ful dobrih bendov. Predvsem nas najdete na beach stage-u, ker letos tam igra neverjetno veliko število odličnih bendov.

17. Letos ste že tretjič nastopili na Punk Rock Holidayu. Ste res tako zaželena skupina? :)

Vsi: Dober bend dober oder najde.

Fat: Sellouts... :)

18. Nastop vam je odlično uspel. Kakšni so vaši vtisi po končanem Punk Rok Holidayu? Je Peša našel kak evro, Fat pa se najedel drog, pic in punc? :)

Nastop na Punk Rock Holiday-u. Foto: Arhiv The Mor(R)ons
Matevž: Nevem točno, kaj vse je Fat pojedel, vem pa, da ne najdem svojega šotora. Denar se po tleh ni ravno valjal, ampak Peš zna. Vtisi, kar se jih spomnimo, so pa super.

19. Odre ste si delili tudi s skupinami kot so Atlas Losing Grip, Ten Foot Pole, Hog Hoggidy Hog, Pasi … Kateri koncert vam je najbolj ostal v spominu in zakaj?

Matevž: najboljših koncertov se ne spomnimo.

Peša: Najbolje se spomnimo zadnjega.

Simi: Kje smo že bili nazadnje?

Fat: V Kostanjku.

Matevž: A ni vaša ekipa iz tam nekje?

Simi: Kje ste bili vsi?

Matej: Naša mala ekipa je razbita po različnih delih te podalpske dežele. Ej, nimam pojma, verjetno smo bili vsi na dopustu.

20. Letos je že izšlo kar nekaj zanimivih izdaj. Ste odkrili kakšen nov album ali pa skupino, ki bi jo še posebej izpostavili?

Simi: Millencollin - True Brew, poslušajte pet komad.

Seba: Od Good Riddance nova plata je prekratka.

Peša: Jaz čakam da se Gordy-ju roka zaceli.

Seba: Seba gre vadit. Ajde pičke.

21. Politika - kritika. Koga bi lahko okrivili za val beguncev v Evropo? 

Matevž: Simi, kolk je še do Italije? :)

Simi: Tih bot pa plavaj. :)

22. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Imate v planu še kakšno turnejo?

Matevž: Če bo vse po sreči, gremo oktobra/novembra v Anglijo. Na tem mestu bi se zahvalili Dazzlerju iz Dead Neck, ker nam je uredil prejšnji tour in nam bo verjetno še kakšnega.

Simi: Velka faca.


23. Vaše zaključne besede …

Simi: Super intervju. Super pivo. Zdej gremo pa enkrat skoz, ane?

Matevž: A ma kdo en evro za posodt?

Peša: Nimam, stari.

Simi: Kje je moj keš za une strune?

Fat: Jst se grem ustrižt.

Peša: Ne no, sej se boš na pankroku.

Simi: Se vidmo tam. Če ni že mim.

Foto: Arhiv The Mor(R)ons
Člani skupine:

● Sebastjan Leško - bobni
● Matevž Vugrin - kitara, vokal
● Simon Krajnčan - kitara, back vokal
● Aleš Rot - bas, back vokal

Diskografija:

Foto: Arhiv The Mor(R)ons
◆ Healthy Selfishness EP (2009)
◆ Down the Sunnyside Lane (2012)
◆ Split w/ Mental Strike (2013)
◆ Yin Punk (2015)

Kontakt:

● themorrons@gmail.com
● +386 40 803 053 (Matevž)

Povezave:

◆ facebook
bandcamp

Prihajajoči koncerti:

● kmalu!

NAGRADNA IGRA: Podarjamo tri CD albume »Yin Punk«. Nagradno vprašanje se glasi: "Kdo je napisal komad Taking back the music?" Odgovor se nahaja v intervjuju, mi jih pa sprejemamo na naslovu slovenia.punkrock@gmail.com s pripisom za nagradno igro. Odgovore bomo sprejemali do vključno 20.8.2015. 

petek, 07. avgust 2015

The Evokers - "Vse je rock' n 'roll!"

The Evokers. Foto: Tomislav Sporiš
The Evokers so rokerji, ki prihajajo iz Varaždina. Vpeti so med garažni rock, post punk in zgodnji rock' n 'roll z dodatki bluesa. Delujejo od leta 2012, pred nekaj meseci pa so izdali prvenec »Out to Sin«. Na ploščku najdemo šest energičnih komadov, ki za sabo pustijo okus po poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja. V skladu z DIY etiko je album svoje mesto našel pri založbi Timebomb LDN Records, ki zdaj deluje v Londonu (svoje korenine pa ima v Srbiji). Izdajo je podprla tudi Založba Punk Portala, poslušate jo lahko na bandcampu, CD pa lahko naročite preko maila: slovenia.punkrock@gmail.com.



Besedila, ki so pisana v Angleščini. se dotikajo tako ljubezenskih kot družbenih tematik. Pack all your worries, you don't have to care, up where we're goin' is plenty of fresh air (Solary ship, Out to Sin, The Evokers, Timebomb LDN Records, 2015). Lirično se prva pesem na albumu na prvo žogo mogoče res začne s pozitivnim pridihom, a se hitro začuti sarkazem. Ostala besedila so bolj direktna z osebnoizpovedno noto, v vseh besedilih pa je skupna točka posameznik, njegovi rahlo uporniški pogledi in emocije do sveta, dejanj, ljudi in razmerij med njimi. I am the Hight Priest of things that you find dumb, I am the guiding light of things better left undone, if I am bad for you, you don't have to pretend (Bad 4 you, Out to Sin, The Evokers, Timebomb LDN Records, 2015).

Slikovno gradivo EP-ja. Foto: Arhiv The Evokers
Za singl »Out 2 Sin« po katerem se imenuje plošča, so v začetku leta izdali videospot. Pesmi »Brand New Cadillac« in »1-2-5«, ki sicer nista del te izdaje, pa sta znašli na domači kompilacijski izdaji »No Borders Underground Jamming« (2013, Frontrock/Subkulturni azil). Če povemo na kratko, The Evokers so živ dokaz, da rock' n' roll še ni padel v pozabo. Let's twist!


Zasedba:
• Hrvoje Horvatić Hax - kitara
• Siniša Kolarić - vokal, harfa
• Petar Čavlović - bobni
• Danijel Ivanković - kitara
• Matija Horvatić Max - bas

Diskografija:
• Out to Sin (Timebomb LDN Records, ZPP, 2015)

Kontakt:
evokersband@gmail.com

Povezave:
Facebook
Spletna stran
Bandcamp

Piše: Maja Miloševič

petek, 17. julij 2015

Bandi se predstavijo: NIET - Od Ruskega vohuna do Rokovnajčev, od Srečne Mladine v Čas za revolucijo!

Foto: Matic Zorman
Ljubljana, 1983, Habič, Dernovšek, Češnovar, Dimnik, NIET! »Slovenska punk skupina zgodnjih osemdesetih. Zelo hitro se je uveljavila kot ena najboljših zasedb tedaj zelo močne ljubljanske hardcore scene, pri čemer je v nasprotju z ostalimi skupinami kmalu ubrala samosvojo pot. Aprila leta 1984 so Nieti v studiu svojega stalnega producenta Boruta Činča (ex-Buldožer) posneli svoj prvi hit Depresija, ki sta mu poleti sledili še dve uspešnici, Perspektive in Ritem človeštva. Po zmagovitem nastopu na tedaj največjem slovenskem rock festivalu Novem Rocku, so se Niet prebili med glavna imena slovenske glasbene scene. Septembra 1984 je v zgolj 200 izvodih izšla njihova legendarna kaseta Srečna mladina, ki je v naslednjih letih postala zagotovo največkrat presneta kaseta v zgodovini slovenske glasbe. Konec tega leta so Niet posneli še skladbo Lep dan za smrt, ki je postala njihova največja uspešnica« (iz biografije na uradni spletni strani skupine Niet).


Vse se je torej začelo z Depresijo in nadaljevalo z Nietomanijo po smrti pevca Primoža Habiča leta 1991. Čeprav jih več kor desetletje ni bilo v sceni, so bili vedno na sceni. Ko je že vse kazalo, da bodo ostali spomin na osemdeseta, se leta 2008 s prihodom novega frontmana Boruta Marolta (Prisluhnimo Tišini), zgodi nov začetek ali bolje rečeno začne se graditi pot od Ruskega vohuna do Rokovnajčev, od Srečne Mladine v Čas za revolucijo! Borut ne stopi le v Primožove čevlje, ampak jih zakrpa, okrepi in zelo dobro razhodi. Maja priredijo vrnitveni koncert v razprodanih Križankah, dve leti kasneje pa izide plošča Trinajst, ki doseže drugo mesto na uradni lestvici prodaje plošč v Sloveniji. Promocijski koncert ob izdaji plate zopet napolni Križanke, hkrati pa se tudi razidejo z basistom Alešem Češnovarjem. 2011 Niet spet dokažejo, da so samosvoji. Sprejmejo izziv, ki ni ravno navada pri punk skupinah, lotijo se muzikala Rokovnjači, ki na Tednu slovenske drame dobi nagrado za najboljšo predstavo festivala. Leta 2014 začnejo delati na novi plošči. Prvi singl Mislila sva, da nama bo uspelo je izšel junija letos, plošča z naslovom V bližini ljudi pa bo predvidoma zunaj sredi septembra. Skoraj istočasno bo pri švedski založbi Ne records izšla tudi vinilka Srečna mladina, na kateri bo znova oživela legendarna kaseta iz leta 1984.


Čeprav bodo verjetno vedno obstajale gostilniške debate o tem, kdo so bili Niet v osemdesetih, kdo so sedaj in neskončne primerjave med Habičem in Maroltom, si lahko vsi priznamo, da so Niet Niet – ena izmed redkih slovenskih skupin, ki napolni Križanke in s katero na vsakem koncertu prepeva cela dvorana.

Mini intervju:

1. Večkrat ste v intervjujih dejali, da niste punk in nikoli niste bili hardcore, ampak ste Niet. Kakšen žanr glasbe je žanr Niet?

Igor: Žanrsko razvrščanje se mi zdi brez veze. Mogoče je primerno na začetku, da se oz. te nekako označijo, potem pa skupine razvijejo svoj slog. Glasbeno se Niet raztezamo od hardcora preko punka do rocka, popa in akustike, pri vsakem komadu pa veš, da so to Niet. Začeli smo sicer s hardcorom, a nikoli nismo pripadali nobenemu gibanju. Ostalo punk gibanje, ki je bilo tematsko zelo široko, pa je bilo tedaj, leta 1984, že mrtvo. Punk mi je všeč kot glasbena zvrst, ideološko pa predvsem zaradi svojega uporništva. Po drugi strani so mi enako blizu hipiji s svojim hedonizmom in zagovarjanjem miru, svobode in ljubezni.
Foto: Tina Rus

2. Kdo ste, Niet?

Borut Marolt (vokal)
Igor Dernovšek (kitara)
Robert Likar (kitara)
Janez Brezigar (bas)
Tomaž Bergant (bobni)

3. Katere glasbene skupne so imele velik vpliv na vaše delovanje?

Igor: Najraje sem in še poslušam glasbo šestdesetih in sedemdesetih – The Beatles, The Rolling Stones, The Animals, The Who, The Kinks, The Doors, Velvet Underground, T-Rex ter zgodnji punk – Sex Pistols, Ramones, Buzzcocks, The Stranglers. Iz osemdesetih ska z The Specials na čelu in jugo rock – Idoli, Film, Azra, Zabranjeno pušenje, Haustor … Iz devetdesetih Nirvana in Pixies, kasneje The Strokes. V tem tisočletju skoraj nič.

4. Punk scena v osemdesetih in scena danes. Kakšna je razlika? 

Igor: Punk je kot gibanje udaril v drugi polovici sedemdesetih v Veliki Britaniji kot upor proti tedaj povsem anemičnemu in preživetemu simfo-rocku z večminutnimi solažami ter kot odziv na gospodarsko krizo in uvajanje neoliberalne ideologije z Margaret Thatcher. V naših krajih je glasbeno posnel vzorce iz Velike Britanije s tem, da je tu našel nov moment kot kritika tedanjega samozadostnega, togega in gluhega sistema ter kot glas mladih. Predstavljal je gonilo za razvoj različnih oblik alternativne glasbe, ki je bila takrat v Sloveniji izjemno močna. Punk je bil tudi politično, teoretično, umetniško, modno in še kakšno gibanje. Po osamosvojitvi se je vse spremenilo. Glasba se je najprej MTV-zirala, z novim tisočletjem in razmahom narodnjakov pa pokmetila. Uporništvo je od punka prevzel rap, ki je še najbliže temu, kar je nekoč predstavljal punk. Pri tem je tragično, da je v Sloveniji veliko odličnih punk in podobnih alternativnih rock bandov, a se jih žal ne sliši, med drugim tudi zato, ker je vse manj publike, ki bi poslušala takšno glasbo.


5. Kakšno mesto ima danes punk v družbi oziroma ali ga še sploh ima?

Igor: Kot glasbena zvrst ostaja prisoten, kar je dobro, takšne družbene vloge, kot jo je nekoč imel, pa nima več. Sicer pa punk razumem predvsem v smislu drugačnosti, uporništva, odzivanja na aktualne zadeve in ne v prežvekovanju starih vzorcev.

6. Septembra prihaja vaša nova plošča. Kakšen je koncept plate, kaj lahko pričakujemo tako lirično kot glasbeno?

Igor: Plošči bo naslov V bližini ljudi, na njej bo predvidoma štirinajst komadov. Tekstualno se ne odmika od naše dosedanje poetike, glasbeno pa lahko pričakujete kar nekaj presenečenj. Skladbe so zelo raznolike, drugačna pa bo tudi produkcija, saj smo jo od našega večnega sopotnika Boruta Činča tokrat predali Žaretu Paku. Še zdaleč ne zato, ker bi bili s Činčem nezadovoljni, ampak ker vedno poskušamo nekaj novega – tokrat je to produkcija.


Prihajajoči koncerti:

• 31. 7. 2015 – Schengenfest, Vinica
• 5. 9. 2015 ‒ Nova Gorica
• 14. 9. 2015 ‒ Studio 14 RTV SLO

Diskografija:

• Srečna mladina (FV založba, 1984)
• Niet (Kif Kif, 1993)
• Live (Vinilmanija, 1995)
• Lep dan za smrt (Vinilmanija, 1996)
• Bil je maj 1983‒2008 (Menart Records, 2008)
• Izštekani (ZKP RTV Slovenija, 2008)
• Trinajst (ZKP RTV Slovenija, 2010)
• Rokovnjači (ZKP RTV Slovenija, 2012)

Kontakt:

• Tel: 041 616 891

Povezave:


Na vprašanja je odgovarjal: Igor Dernovšek
Piše: Maja Miloševič

sreda, 15. julij 2015

Krastival - Festival razvrata in anarhije

Krastival je dvodnevni festival težaške alternativne godbe. Letos bo na sporedu 17. in 18. julija, potekal bo v Komnu na Krasu. Dogajanje se bo odvilo na tamkajšnjem nogometnem igrišču, ki pa bo tokrat prostor prepustil glasbi, druženju in igranju košarke s kozarci in flašami opojnih ter neopojnih pijač.

Festival tudi tokrat ne ponuja zgolj crusterski navdih, ampak bo na njem prostora tudi za različne punk in hardcore postave. Med nastopajočimi lahko izpostavimo pankerje KBO! ter crustcorovce Dishumanity, ki prihajajo iz Srbije. Na odru se bodo pojavili tudi odlični hardkorovci Straight Opposition iz Italije ter poulični punkerji Just War iz Češke. Za dodatno mero crusta bodo poskrbeli Hemdale iz ZDA, Per Capita (Nemčija), Krüger (Češka), Vivere Merda (Italija) in ostali soborci ekstremnejših ritmov. Na dogodku pa ne bo manjkalo niti domačih predstavnikov: Baka Yaro, Trdoživih, Pakta in železnih Vinotoch.

Za zastonj parkiranje bo poskrbljeno, kakor tudi za kampiranje v urejenem kampu. Ne bo pa manjkalo niti umetniških vložkov in performansov ter distribucije d.i.y. materiala. Ob tej priložnosti smo organizatorjem festivala postavili nekaj vprašaj. 

Prizorišče Krastivala. Foto: Dejan Jakac

1. Kako bi opisali Krastival v enem stavku…

En stavek je premalo... :)

2. Se še spominjate prvega? Od kod ideja za njegov nastanek in zakaj ravno poudarek na crust glasbi? 

Seveda, da se spomnimo. Pred Krastivalom so se v stari šoli v Komnu dogajali koncerti, nato pa smo si zaželeli tudi open air festival. Vsi smatrajo Krastival kot festival crust glasbe, vendar ime bolj povzema kraj festivala, kot samo zvrst glasbe. Festival zavzema poleg crusta tudi punk, hc, grind, metal in ostale zvrsti. Poudarek na crustu je zato, ker nam je ta zvrst najbližja.

3. Razvoj Krastivala skozi čas. Česa nasplošno najbolj pogrešate in kaj se je obrnilo na bolje glede na danes?

Krastival je festival, ki se programsko veliko ne spreminja. Peto leto smo skupaj z ekipami iz R.A.F.A.L. crew, društva Subart in Gromke, organizirali skupen festival Balkanika core meets Krastival. Nato je sledilo dvoletno zatišje pred nevihto, ki je leta 2013 spet zagrmela. Najbolj pogrešamo večje število obiskovalcev. (smeh)

Balkanika core meet Krastival 2010. Foto: Polona Makovec

4. Katera izvedba festivala vam je pustila največji pečat in zakaj?

Vsak festival pusti svoj pečat… :)

5. Vam lokalno prebivalstvo kaj zameri zaradi hrupa? Kako urejate odnose z njimi?

Po prvem letu smo se preselili iz centra mesta na drugo lokacijo severno od Velike obvoznice.

6. Na festivalu bo nastopila lepa paleta atraktivnih skupin. Katere bi še posebej izpostavili? 

Mislimo, da se bo za vskakega nekaj našlo, zato nebi izpostavljali nikogar. 

7. Kaj poleg koncertnih nastopov še ponuja vaš festival?

Razvrat in anarhijo.

Krastival poleg udarnih nastopov poskrbi tudi za svojo umetniško. Na sliki: Skupina
Warfare in ViudaNegra Patricia Santana s svojimi vložki (2014). Foto: JZA Crew

8. Sazas. Kakšne odnose, če sploh, gojite z omenjeno organizacijo? Kaj vas pri njihovem delovanju najbolj moti?

No coment...

9. Kaj kot organizatorji pričakujete od letošnje izvedbe dogodka?

Vsesplošno sprostitev.

10. Vaše zaključno sporočilo…

Se vidimo v Komnu!



Intervju je pripravil Matej Urbanč.

sreda, 08. julij 2015

Bandi se predstavijo: PINK PANKER - Sazas, puši kurac!

Foto:Alja Kink
Pink Panker, Orto Bar, Ljubljana
Leto 2011 - peterica prišlekov, nametanih iz par garažnih bandov, trči v isto atmosfero. Nastane band z imenom Pink Panker. Kitare primeta Rožle Kisovec in Anže Grm, na bobnih pristane Uroš Dobčnik - Urko, po basu gode Jure Likar, mikrofon pa prevzame Miha Knez - Peksl. »Sazas, puši kurac! Besede so naše orožje! Brez kruha smo nevarni!« (Deli besedil iz pesmi Sazas puši kurac, Črna luč in Propad sistema.) Njihova besedila so neposredna, izzivalna in kot večina punk besedil brutalno iskrena. Udrihajo čez institucije, ki na kakršen koli način perejo možgane množic in jih poneumljajo. »Slabost naših besedil je mogoče ta, da so nastrojena. Mi brez cenzure povemo, na primer kristjanom, da so zapeljane ovce. Resnica, ki direktno ruši prepričanja ljudi, redkim prinese nova spoznanja, večini samo zažene ego, ki se manifestira v obrambo brez napredka!« (Replika, februar 2014). Leta 2012 izdajo EP »Golazen je treba potovčt!« Malo kasneje pevca Peksla zamenja Damjan Cilenšek - Vini (Otroci Oportunizma). Leta 2013 nastopijo v Banja Luki – Jelen Demofest. Izmed 432 bandov iz celotne bivše Juge so izbrani med 32 najbolj obetavnih za nastop na festivalu. V maju in juniju 2015 organizirajo Slovensko pank transverzalo (SPT). Trenutno pa vso svojo energijo usmerjajo v prvenec.


Zakaj Pink Panker? Kaj ima roza barva s punkom? »Prav nič in vse. Saj to je punk, upor na vseh področjih. Mi smo pač pink!« (Replika, februar 2014).

Mini intervju:

1. Kaj vam pomeni glasba oziroma kaj želite z njo sporočiti?

Urko: Moč, s pomočjo katere izražamo svoje mišljenje in pogled na trenutno situacijo v državi in družbi. Način komunikacije, ki omogoči, da izražamo naše misli, naglas in direktno. Hkrati pa je glasba prijetno druženje skozi ustvarjanje, razglabljanje, aktiviranje, razvijanje ...

2. Kdo ste Pink Panker?

Damjan Cilenšek - Vini (vokal) - minister za moralo, politkomisar
Anže Grm (kitara) - minister za informiranje
Rožle Kisovec (kitara) - obrambni ataše
Jure Likar (bas) - vodja nadzora kakovosti in sommelier
Uroš Dobčnik (bobni) - minister za propagando

3. Bi izpostavili komad, ki ima za vas zelo pomembno sporočilo?

sazas puši kurac

avtorske pravice varujejo avtorja
in ne zveze ki z njimi upravlja
tirani, prasice nas omejujejo
prikrivajo resnice nam otežujejo

povzročajo krivice nas zavajajo
nam kradejo pravice proklete prasice
sazas puši kurac

zato vam mi sporočamo pri nas ne bo tako
iz evidence svoje naj nas brišejo
vsi ki jih nočte loh jih skinete
skupaj z nami jih poščijete

4. Katere skupine so imele velik vpliv na vaše ustvarjanje?

Urko: Največji vpliv je imela zagotovo punk scena osemdesetih. Bandi kot so Ramones, GBH, Dead Kennedys, Fugazi, Bad Brains, na slovenski sceni pa Niet, Kuzle, Buldogi, Lublanski psi, Pankrti ... Vsak član je s sabo prinesel svojo glasbo, ideje, vplive ... Jaz sem črpal še iz drugih vod, ne samo iz punka, saj sem od nekdaj rad poslušal tudi bande, kot so Faith no More, Red Hot Chili Peppers, Soungarden, Pearl Jam in pa Sepultura ter Pantera. 

5. Kakšno mesto ima danes punk v družbi oziroma ali ga še sploh ima?

Grm: Zame je punk v prvi vrsti orodje, ki ima potencial premikati zavest in kreirati novo, boljšo družbo. To se seveda ne bo zgodilo, če ga bomo na vse pretege potiskali v underground. Naša besedila so namenjena vsem. Panksi v njih najdejo uteho, a prava publika, tista, ki resnično potrebuje pink-punk medicino, se plazi drugje. Ne zahajajo na Metelkovo, na pamet jim ne pride gaziti po undergroundu in koncertih. V tej deželi pa se mora nekdo upreti! Ne spodbujamo nasilja, spodbujamo moč glasbe in besed! Ali se res še nismo naveličali padati v zanke poklicnih lažnivcev in nategunov, ki nam jemljejo pravice? Da se kdo ne spotakne: govorim o izbruhu undergrounda po vsej deželi, ne pozivam h komercializaciji skupin. Muska mora, da žge! Če pa ti postane preveč udobno, lahko hitro pozabiš na kakšnih temeljih stoji današnja družba.

6. Prihajajoči koncerti?

Urko: Po dvanajstih koncertih, ki smo jih odigrali od marca do danes, je sedaj čas, da se zapremo v studio in dokončamo album. Izid se obeta nekje v septembru.

Kontakt:
Foto: Alja Kink

Povezave:

Facebook
◆ Bandcamp
Saundclud
Twitter
Spletna stran
Piše: Maja Miloševič

četrtek, 02. julij 2015

Bandi se predstavijo: GUŽVA U BAJT »Scena je danes močna! Močna je za tiste, ki v sceni smo!«

Foto: Jana Gombač
Gužva U Bajt ali na kratko G.U.B., ljubljanska zasedba brez dlake na jeziku, ki deluje že dobrih deset let. »Začelo se je kot zajebancija, leta 2004. Bili smo mladi srednješolci napaljeni na punk. V šoli spoznaš ogromno novih ljudi in slej kot prej naletiš na sebi isto misleče. Hitro smo dobili prostor za vaje in začeli igrati priredbe, tako kot večina bandov. Po štirih vajah smo imeli prvi koncert, nato drugega, tretjega in tako še danes igramo.«

Začetno postavo so predstavljali Jasmin, Mate, Vladimir in Emir (Tulio). Do danes so zamenjali vsaj sedem kitaristov in dva vokalista. Iz originalne postave sta ostala samo še basist Vladimir in bobnar Tulio.

Besedila in sporočila so se skozi leta menjavala in postajala zrelejša. Od samega začetka pa iz njih bruha upor, želja po spremembi in boljšem jutri. Izdali so tri plošče, prva, »Gužva u bajt«, je izšla leta 2005 v samozaložbi, štiri leta kasneje so izdali album »Nikad pankera od nas«, lansko leto pa je na svet priromala še tretja plata »Mozak nam je pun.« Odigrali so več kot sto koncertov, doma in v tujini, in si oder delili z ogromno skupinami, med drugimi tudi z The Exploited, Angelic Upstarts, Los Fastidios, Stage Bottles, FakofBolan, Konflikt, Last Resort, The Bussines, Trula Koalicija ...


Mini intervju:


1.Kaj vam pomeni glasba oz. kaj z njo želite sporočiti?

Glasba nam predstavlja vse, predvsem pa svobodo. Gremo na vaje, koncerte, igramo, kar nam paše, del tega vključuje obisk koncertov. Je del življenja, tako kot hrana, pijača, seks, smeh … Sporočamo misli, ideje, način razmišljanja … Naše glavno sporočilo je, da je potrebno razmišljati z lastno glavo. Ne padamo na popularne fore, ki predstavljajo ideale, katerim sledijo množice.

2. Kdo ste G.U.B

Vladimir (bas in vokal) - Inženir brez službe

Tulio (boben)

Urban (kitara) – študent, bodoči brezposelnež

Matej (kitara) - zmeda, kaos, odlične ocene

3. Bi izpostavili komad, ki ima za vas pomembno sporočilo?

Težko izpostavimo prav enega. V vsakem komadu se najde kakšna misel, dobra volja in kritičnost.
Dejstvo je, da smo se spremenili in s tem tudi naši komadi. Drugače razmišljaš pri petnajstih kot pri petindvajsetih. Takrat smo se vrteli po temah, ki nam danes ne pomenijo več veliko. Velikokrat nam kdo reče, da igramo pesmi, ki smo jih že prerasli. Vendar je energija tista, ki ostaja. Eden naših prvih in tudi najbolj znanih komadov »Ismeta je pank« marsikomu nič ne pove. Komad je bil narejen v času ko smo bili stari 14 - 15 let. Takrat je bilo med našimi vrstniki smešno, če je kdo, ki ni Slovenec bil panker oz. če si nosil bele nogavice in če nisi imel orginalnih Nike superg. Norčevanje na ta način nas je blazno jezilo, zato se v pesmi pojavi Ismeta, ki nosi strgane hlače, pasjo ketno in ne jebe žive sile. Ja danes to ni nič čudnega in te teme niso več niti pogovora.


Potem, ko smo bili malo starejši, ko smo bili deležni raznih pretepov na ulici ali v baru. Bili smo jezni na naciste, rasiste, težake in podobne izmečke. Jasno, »Punx & skins«, takratni pevec je bil pobrit po celi glavi, nekateri so govorili:« Poglej ga skina, poglej ga nacuha.« In ja, predsodki so naredili svoje. Nismo se preveč sekirali pičili smo punk in kdor nas je spoznal je dobro vedel kakšni smo in kaj je res. Danes je to že za nami. Še naprej nažigamo punk in kritiziramo, predvsem popularno družbo. O tem naj več pove komad »prokleti brez sreče«. Ta družba danes je odfrčala u P.M.


4. Katere skupine so imele velik vpliv na vaše ustvarjanje?

The Clash, Sex Pistols, Exploited, Abrasive Whells, The Damend, Business, Black Flag, Germs … Skratka, ogromno bandov. 

5. Organizirate tudi koncerte in sodelujete pri raznoraznih projektih. Na kakšnih nogah trenutno stoji naša alternativna scena?

Ja, že nekaj let smo člani KUD Sizifova Buča. Najbolj znan festival, ki ga organiziramo, je POGO NEVER ENDS, ki je letos bil že osmi po vrsti. Večinoma delujemo na Metelkovi.

Scena je danes močna! Močna je za tiste, ki v sceni smo. Marsikdo se pritožuje, češ, da je malo koncertov, ni povezave, bla, bla … Zgodi se, da imamo na isti dan dva koncerta v dveh mestih, kar je več kot očiten znak, da scena obstaja. Koncertov torej ne manjka, ogromno je bandov, ljudi in kolektivov, ki se trudijo ohranjati sceno. Je pa veliko kretenov, ki trdijo ravno obratno. Scena je številčno morda že majhna, vendar brez medsebojne podpore ni scene. Zato vsem jokicam sporočamo, da je treba hoditi na koncerte in da niste samo vi tisti, ki igrate punk ali kar koli že. Potrebno je odpreti oči in obiskati kakšen koncert več kot samo svojega ali koncert najboljšega prijatelja. Razen če sceno predstavljajo Youtube, Facebook, Niet in Zablujena generacija. Ja, v tem primeru je scena mrtva in gnila!


6. Prihajajoči koncerti?

12. 7. 2015 - Explosiv club (Gradec, Austria) - predskupina legendarnim Exploited
29. 8. 2015 - Dirty Noize fest (Wetzelsdorf, Austria)

Kontakt:

Povezave:

◆ Facebook
◆ Bandcamp

Piše: Maja Miloševič

sreda, 01. julij 2015

Zgrešeni Primeri: "Za vsako stvar dobiš račun. Če si prejšnji dan pijan, imaš naslednji dan mačka"

Foto: Arhiv Zgrešeni Primeri
Band meseca maja so postali fantje, ki ne marajo dolgih in težko izgovorljivih besed, katerih prvi in edini namen je nerazumljivost. O življenju, ki še zdaleč ni lepo za vse, govorijo brezkompromisno. Pojejo o svetu, v katerem živijo, delajo in ustvarjajo. Po odrih se podijo že več kot deset let in preigravajo zelo melodičen punk 'n' roll.

Leta 2008 so pri založbi Multi Records izdali svoj prvenec z naslovom M.E.M. S tega ploščka so za komada Adam, Eva in raj ter Mi posneli tudi prva spota. Septembra 2010 je izšla njihova druga plošča Razlike. Radio Val 202 je komadu Kaku si kej? namenil mesto na zgoščenki Imamo dobro glasbo 2010. V letu 2012 so se posvetili ustvarjanju materiala za tretjo studijsko ploščo. Snemanje se je končalo v zimskih mesecih leta 2014, plata Račun pa je izšla marca 2015.

1. Kje ste zgrešili?

Janko: Na začetku. Upamo, da smo z zadnjo ploščo zadeli.

2. Kje pa je bil začetek?

Janko: Ideja za band je padla pri polnočnici. Pri maši sem bil zaspan in sem razmišljal, kaj bi. Čez par dni smo se dobili na podstrešju pri prvem kitaristu. On je hotel igrati solo kitaro, drugi kitarist se ni toliko boril in je dobil ritem kitaro, meni pa sta rekla, naj pojem, ker sem najslabše igral kitaro, sem pristal na basu. (smeh)


3. Kako je nastalo ime? 

Janko: Izgledali smo precej zgrešeno.

Pavel: Skupini sem se pridružil malo kasneje. Res so izgledali zgrešeno – pevec s črno pošmekano čupco in z basom samo zato, da ima nekaj v roki, ogromen kitarist, ki blebeta nekaj o ptičkih, in zraven še model, ki spominja na Cobaina in se razmetava po celem odru. (smeh) Eno izmed možnih imen je bilo tudi Zviti kabel. 

Janko: Jaz sem edini od originalne zasedbe.

4. Zakaj menjava članov skozi leta?

Janko: Prehitro so pričakovali slavo in denar, samo z ženskami se niso zadovoljili. (smeh)

5. In zato ne grem jest zraven, / pustite me, sem nevaren. / Nočem bit za vas sokriv, / nisem kradu – sem sadil. /…/ Bomo grehe plačal sami, / za izgubljenim se kesali. / In to vse za račun, / ki bo konec imel nekje pr' lun' … (Račun, Zgrešeni Primeri, Račun, Multi Records, 2015)

Janko: Nočemo biti zraven, nočemo tega vala pohlepa, laganja, kradljivcev ... Na koncu grehe vseeno plačamo vsi. Vsi moramo dati denar, ko je treba banke dokapitalizirat, vsem znižajo plače, štipendije, honorarje … Vplivni in bogati lahko počnejo, kar želijo, raja pa potem najebe. Konec je nekje pri luni in luna je res zelo daleč.

6. Pred kratkim je izšel vaš novi album Račun, kako dolgo je nastajal, kje in kako dolgo ste snemali?

Robi: Album je nastajal tri leta. Jaz sem prišel ravno med nastajanjem. Najprej smo se ukvarjali s komadi, ki so že bili narejeni, potem smo začeli ustvarjati nove. Snemali smo pri Dragu Popoviču – studio Garbage.

Janko: Smo pri založbi Multi Records. Super so, nič ne komplicirajo, avtorske pravice so naše in zdaj smo bogati. (smeh)

Robi: In vsem bivšim članom je žal, ker zdaj nimamo samo žensk, imamo še denar. (smeh)

7. Kdo piše besedila?

Janko: Večino besedil napišem jaz. Na začetku sem veliko pisal o družbi in sistemu, kasneje malo o ljubezni. Vedno pišeš o tistem, kar ti manjka. Vse ljubezenske pesmi sem posvetil Robiju in Pavlu.

Robi: In jaz se tebe vsak dan bolj bojim. (smeh)

8. Vaša besedila so družbeno angažirana. Kaj je glavno sporočilo plošče?

Foto: Jaka Bombač
Janko: Za vse stvari v življenju dobiš račun. Za dobre in slabe. Če si prejšnji dan pijan, imaš naslednji dan mačka. Če si zaljubljen in gresta narazen, si potem žalosten. Če živiš v zajebanem sistemu polnem korupcije, te tudi to udari in na koncu plačaš.

9. Nisi mi povedal, kaj je prav in kaj je narobe; / zdaj imam v svoji glavi tumor zlobe. / In nisi mi povedal, da bom mogel sam bežat: / razočaran, blaten, ožigosan, a vsaj mlad / Mi smo tisti, ki imamo glas ne, ne morte mimo nas. / Mi smo tisti, ki imamo glas ne, ne morte mimo nas. (Mi smo tisti, Zgrešeni Primeri, Račun, Multi Records, 2015)

Janko: Hodiš v šole in na koncu ugotoviš, da te večino stvari nauči življenje. V tem komadu nagovarjamo ljudi, vse, ki imajo jajca, da se je treba upreti. Tisti na vrhu so res inteligentni, če pa niso, imajo pa zelo inteligentne svetovalce in žene. (smeh) Nihče se jim ne upre in zato mislijo, da nas lahko izmolzejo do konca, in to tudi počnejo. Treba je najti dovolj energije in zdravo mero kritičnosti. Preveč smo apatični. Mi smo tisti, ki imamo glas!

10. Poslušate več slovenske ali tuje glasbe?

Janko: Največ poslušam glasbo v angleškem jeziku, staro glasbo iz šestdesetih in sedemdesetih. Obožujem The Clash, Sex Pistols, Dead Kennedys. Drugače pa rock v najširšem pomenu besede. Pri slovenski glasbi je problem v ustvarjalnosti. Dinozavri se držijo na vrhu, mlade skupine ne pridejo blizu. Trenutna slovenska scena je zelo slaba. Ustvarjalnost ni problem pri tistih, ki ne morejo ven, ampak pri tistih, ki polnijo dvorane.

Robi: Slovenščina je lep jezik, slišali smo že veliko dobrih stvari, je pa res, da v zadnjem času mogoče manj. Scena se ne premakne. Dobra glasba ostaja v podzemlju.


11. Veliko vadite?

Janko: Vadimo, kadar Pavel nima službe, ne pelje psa v šolo in kadar mu žena pusti. In, seveda, lahko igramo samo do desete ure, ker gre potem spat. (smeh)

12. Scena v Ivančni Gorici?

Janko: Je bila huda. Približno deset let nazaj. Mali kraj in kar nekaj bandov. Med nami je bila zdrava konkurenca. Zdaj smo pa osamljeni.

Pavel: Zgrešeni primeri so imeli to srečo, da je bila na začetku, tako kot je rekel Janko, konkurenca. Najprej so bili to Silencia in kasneje B.T.K., Free way machine, Astrid Lindgren … To so bili bandi, ki so zelo vplivali na delovanje Zgrešenih Primerov. Vse je bilo v duhu zdrave tekmovalnosti – kdo bo prej izdal plato, kdo bo prej imel špil, kdo bo prej kaj naredil … Žal nam je, da scena ni več tako močna.

13. Kje se vidite čez pet let?

Robi: Ajoj, jaz še jutri ne vem, kje bom, kaj šele čez pet let. (smeh)

14. Prihajajoči koncerti?

Janko: 4. 7. 2015 – Žužemberk. Jesenski koncerti pa bodo objavljeni na naši FB strani.

15. Zaključna misel …

Janko: Tudi drek je čisto v redu, dokler ne stopiš nanj.

Intervju je pripravila Maja Miloševič.

Foto: Arhiv Zgrešeni Primeri
Člani skupine:

● Janko Rošelj – vokal, bas
● Robi A. Glač – kitara
● Luka Mavrič – kitara
● Pavel Uršič – bobni

Diskografija

● M.E.M, Zgrešeni Primeri, Multi Reords, 2008
● Razlike, Zgrešeni Primeri, Multi Records, 2010
● Račun, Zgrešeni Primeri, Multi Records, 2015

Kontakt:


Povezave:

Facebook

NAGRADNA IGRA - Vprašanje se glasi: »Kje se po mnenju Zgrešenih Primerov konča račun?« Podelili bomo tri nagrade - dvakrat CD Račun in eno žensko majico banda Zgrešeni Primeri. Odgovore nam, prosim, skupaj z vašim naslovom pošljite na: slovenia.punkrock@gmail.com s pripisom za nagradno igro in navedite, za katero nagrado se potegujete. Odgovore bomo sprejemali do vključno 15. 7. 2015. Nagrajenec prejšnje igre, ki je prejel CD in zapestnico skupine Živi Zid je Miha Zavrtanik.