petek, 17. julij 2015

Bandi se predstavijo: NIET - Od Ruskega vohuna do Rokovnajčev, od Srečne Mladine v Čas za revolucijo!

Foto: Matic Zorman
Ljubljana, 1983, Habič, Dernovšek, Češnovar, Dimnik, NIET! »Slovenska punk skupina zgodnjih osemdesetih. Zelo hitro se je uveljavila kot ena najboljših zasedb tedaj zelo močne ljubljanske hardcore scene, pri čemer je v nasprotju z ostalimi skupinami kmalu ubrala samosvojo pot. Aprila leta 1984 so Nieti v studiu svojega stalnega producenta Boruta Činča (ex-Buldožer) posneli svoj prvi hit Depresija, ki sta mu poleti sledili še dve uspešnici, Perspektive in Ritem človeštva. Po zmagovitem nastopu na tedaj največjem slovenskem rock festivalu Novem Rocku, so se Niet prebili med glavna imena slovenske glasbene scene. Septembra 1984 je v zgolj 200 izvodih izšla njihova legendarna kaseta Srečna mladina, ki je v naslednjih letih postala zagotovo največkrat presneta kaseta v zgodovini slovenske glasbe. Konec tega leta so Niet posneli še skladbo Lep dan za smrt, ki je postala njihova največja uspešnica« (iz biografije na uradni spletni strani skupine Niet).


Vse se je torej začelo z Depresijo in nadaljevalo z Nietomanijo po smrti pevca Primoža Habiča leta 1991. Čeprav jih več kor desetletje ni bilo v sceni, so bili vedno na sceni. Ko je že vse kazalo, da bodo ostali spomin na osemdeseta, se leta 2008 s prihodom novega frontmana Boruta Marolta (Prisluhnimo Tišini), zgodi nov začetek ali bolje rečeno začne se graditi pot od Ruskega vohuna do Rokovnajčev, od Srečne Mladine v Čas za revolucijo! Borut ne stopi le v Primožove čevlje, ampak jih zakrpa, okrepi in zelo dobro razhodi. Maja priredijo vrnitveni koncert v razprodanih Križankah, dve leti kasneje pa izide plošča Trinajst, ki doseže drugo mesto na uradni lestvici prodaje plošč v Sloveniji. Promocijski koncert ob izdaji plate zopet napolni Križanke, hkrati pa se tudi razidejo z basistom Alešem Češnovarjem. 2011 Niet spet dokažejo, da so samosvoji. Sprejmejo izziv, ki ni ravno navada pri punk skupinah, lotijo se muzikala Rokovnjači, ki na Tednu slovenske drame dobi nagrado za najboljšo predstavo festivala. Leta 2014 začnejo delati na novi plošči. Prvi singl Mislila sva, da nama bo uspelo je izšel junija letos, plošča z naslovom V bližini ljudi pa bo predvidoma zunaj sredi septembra. Skoraj istočasno bo pri švedski založbi Ne records izšla tudi vinilka Srečna mladina, na kateri bo znova oživela legendarna kaseta iz leta 1984.


Čeprav bodo verjetno vedno obstajale gostilniške debate o tem, kdo so bili Niet v osemdesetih, kdo so sedaj in neskončne primerjave med Habičem in Maroltom, si lahko vsi priznamo, da so Niet Niet – ena izmed redkih slovenskih skupin, ki napolni Križanke in s katero na vsakem koncertu prepeva cela dvorana.

Mini intervju:

1. Večkrat ste v intervjujih dejali, da niste punk in nikoli niste bili hardcore, ampak ste Niet. Kakšen žanr glasbe je žanr Niet?

Igor: Žanrsko razvrščanje se mi zdi brez veze. Mogoče je primerno na začetku, da se oz. te nekako označijo, potem pa skupine razvijejo svoj slog. Glasbeno se Niet raztezamo od hardcora preko punka do rocka, popa in akustike, pri vsakem komadu pa veš, da so to Niet. Začeli smo sicer s hardcorom, a nikoli nismo pripadali nobenemu gibanju. Ostalo punk gibanje, ki je bilo tematsko zelo široko, pa je bilo tedaj, leta 1984, že mrtvo. Punk mi je všeč kot glasbena zvrst, ideološko pa predvsem zaradi svojega uporništva. Po drugi strani so mi enako blizu hipiji s svojim hedonizmom in zagovarjanjem miru, svobode in ljubezni.
Foto: Tina Rus

2. Kdo ste, Niet?

Borut Marolt (vokal)
Igor Dernovšek (kitara)
Robert Likar (kitara)
Janez Brezigar (bas)
Tomaž Bergant (bobni)

3. Katere glasbene skupne so imele velik vpliv na vaše delovanje?

Igor: Najraje sem in še poslušam glasbo šestdesetih in sedemdesetih – The Beatles, The Rolling Stones, The Animals, The Who, The Kinks, The Doors, Velvet Underground, T-Rex ter zgodnji punk – Sex Pistols, Ramones, Buzzcocks, The Stranglers. Iz osemdesetih ska z The Specials na čelu in jugo rock – Idoli, Film, Azra, Zabranjeno pušenje, Haustor … Iz devetdesetih Nirvana in Pixies, kasneje The Strokes. V tem tisočletju skoraj nič.

4. Punk scena v osemdesetih in scena danes. Kakšna je razlika? 

Igor: Punk je kot gibanje udaril v drugi polovici sedemdesetih v Veliki Britaniji kot upor proti tedaj povsem anemičnemu in preživetemu simfo-rocku z večminutnimi solažami ter kot odziv na gospodarsko krizo in uvajanje neoliberalne ideologije z Margaret Thatcher. V naših krajih je glasbeno posnel vzorce iz Velike Britanije s tem, da je tu našel nov moment kot kritika tedanjega samozadostnega, togega in gluhega sistema ter kot glas mladih. Predstavljal je gonilo za razvoj različnih oblik alternativne glasbe, ki je bila takrat v Sloveniji izjemno močna. Punk je bil tudi politično, teoretično, umetniško, modno in še kakšno gibanje. Po osamosvojitvi se je vse spremenilo. Glasba se je najprej MTV-zirala, z novim tisočletjem in razmahom narodnjakov pa pokmetila. Uporništvo je od punka prevzel rap, ki je še najbliže temu, kar je nekoč predstavljal punk. Pri tem je tragično, da je v Sloveniji veliko odličnih punk in podobnih alternativnih rock bandov, a se jih žal ne sliši, med drugim tudi zato, ker je vse manj publike, ki bi poslušala takšno glasbo.


5. Kakšno mesto ima danes punk v družbi oziroma ali ga še sploh ima?

Igor: Kot glasbena zvrst ostaja prisoten, kar je dobro, takšne družbene vloge, kot jo je nekoč imel, pa nima več. Sicer pa punk razumem predvsem v smislu drugačnosti, uporništva, odzivanja na aktualne zadeve in ne v prežvekovanju starih vzorcev.

6. Septembra prihaja vaša nova plošča. Kakšen je koncept plate, kaj lahko pričakujemo tako lirično kot glasbeno?

Igor: Plošči bo naslov V bližini ljudi, na njej bo predvidoma štirinajst komadov. Tekstualno se ne odmika od naše dosedanje poetike, glasbeno pa lahko pričakujete kar nekaj presenečenj. Skladbe so zelo raznolike, drugačna pa bo tudi produkcija, saj smo jo od našega večnega sopotnika Boruta Činča tokrat predali Žaretu Paku. Še zdaleč ne zato, ker bi bili s Činčem nezadovoljni, ampak ker vedno poskušamo nekaj novega – tokrat je to produkcija.


Prihajajoči koncerti:

• 31. 7. 2015 – Schengenfest, Vinica
• 5. 9. 2015 ‒ Nova Gorica
• 14. 9. 2015 ‒ Studio 14 RTV SLO

Diskografija:

• Srečna mladina (FV založba, 1984)
• Niet (Kif Kif, 1993)
• Live (Vinilmanija, 1995)
• Lep dan za smrt (Vinilmanija, 1996)
• Bil je maj 1983‒2008 (Menart Records, 2008)
• Izštekani (ZKP RTV Slovenija, 2008)
• Trinajst (ZKP RTV Slovenija, 2010)
• Rokovnjači (ZKP RTV Slovenija, 2012)

Kontakt:

• Tel: 041 616 891

Povezave:


Na vprašanja je odgovarjal: Igor Dernovšek
Piše: Maja Miloševič

sreda, 15. julij 2015

Krastival - Festival razvrata in anarhije

Krastival je dvodnevni festival težaške alternativne godbe. Letos bo na sporedu 17. in 18. julija, potekal bo v Komnu na Krasu. Dogajanje se bo odvilo na tamkajšnjem nogometnem igrišču, ki pa bo tokrat prostor prepustil glasbi, druženju in igranju košarke s kozarci in flašami opojnih ter neopojnih pijač.

Festival tudi tokrat ne ponuja zgolj crusterski navdih, ampak bo na njem prostora tudi za različne punk in hardcore postave. Med nastopajočimi lahko izpostavimo pankerje KBO! ter crustcorovce Dishumanity, ki prihajajo iz Srbije. Na odru se bodo pojavili tudi odlični hardkorovci Straight Opposition iz Italije ter poulični punkerji Just War iz Češke. Za dodatno mero crusta bodo poskrbeli Hemdale iz ZDA, Per Capita (Nemčija), Krüger (Češka), Vivere Merda (Italija) in ostali soborci ekstremnejših ritmov. Na dogodku pa ne bo manjkalo niti domačih predstavnikov: Baka Yaro, Trdoživih, Pakta in železnih Vinotoch.

Za zastonj parkiranje bo poskrbljeno, kakor tudi za kampiranje v urejenem kampu. Ne bo pa manjkalo niti umetniških vložkov in performansov ter distribucije d.i.y. materiala. Ob tej priložnosti smo organizatorjem festivala postavili nekaj vprašaj. 

Prizorišče Krastivala. Foto: Dejan Jakac

1. Kako bi opisali Krastival v enem stavku…

En stavek je premalo... :)

2. Se še spominjate prvega? Od kod ideja za njegov nastanek in zakaj ravno poudarek na crust glasbi? 

Seveda, da se spomnimo. Pred Krastivalom so se v stari šoli v Komnu dogajali koncerti, nato pa smo si zaželeli tudi open air festival. Vsi smatrajo Krastival kot festival crust glasbe, vendar ime bolj povzema kraj festivala, kot samo zvrst glasbe. Festival zavzema poleg crusta tudi punk, hc, grind, metal in ostale zvrsti. Poudarek na crustu je zato, ker nam je ta zvrst najbližja.

3. Razvoj Krastivala skozi čas. Česa nasplošno najbolj pogrešate in kaj se je obrnilo na bolje glede na danes?

Krastival je festival, ki se programsko veliko ne spreminja. Peto leto smo skupaj z ekipami iz R.A.F.A.L. crew, društva Subart in Gromke, organizirali skupen festival Balkanika core meets Krastival. Nato je sledilo dvoletno zatišje pred nevihto, ki je leta 2013 spet zagrmela. Najbolj pogrešamo večje število obiskovalcev. (smeh)

Balkanika core meet Krastival 2010. Foto: Polona Makovec

4. Katera izvedba festivala vam je pustila največji pečat in zakaj?

Vsak festival pusti svoj pečat… :)

5. Vam lokalno prebivalstvo kaj zameri zaradi hrupa? Kako urejate odnose z njimi?

Po prvem letu smo se preselili iz centra mesta na drugo lokacijo severno od Velike obvoznice.

6. Na festivalu bo nastopila lepa paleta atraktivnih skupin. Katere bi še posebej izpostavili? 

Mislimo, da se bo za vskakega nekaj našlo, zato nebi izpostavljali nikogar. 

7. Kaj poleg koncertnih nastopov še ponuja vaš festival?

Razvrat in anarhijo.

Krastival poleg udarnih nastopov poskrbi tudi za svojo umetniško. Na sliki: Skupina
Warfare in ViudaNegra Patricia Santana s svojimi vložki (2014). Foto: JZA Crew

8. Sazas. Kakšne odnose, če sploh, gojite z omenjeno organizacijo? Kaj vas pri njihovem delovanju najbolj moti?

No coment...

9. Kaj kot organizatorji pričakujete od letošnje izvedbe dogodka?

Vsesplošno sprostitev.

10. Vaše zaključno sporočilo…

Se vidimo v Komnu!



Intervju je pripravil Matej Urbanč.

sreda, 08. julij 2015

Bandi se predstavijo: PINK PANKER - Sazas, puši kurac!

Foto:Alja Kink
Pink Panker, Orto Bar, Ljubljana
Leto 2011 - peterica prišlekov, nametanih iz par garažnih bandov, trči v isto atmosfero. Nastane band z imenom Pink Panker. Kitare primeta Rožle Kisovec in Anže Grm, na bobnih pristane Uroš Dobčnik - Urko, po basu gode Jure Likar, mikrofon pa prevzame Miha Knez - Peksl. »Sazas, puši kurac! Besede so naše orožje! Brez kruha smo nevarni!« (Deli besedil iz pesmi Sazas puši kurac, Črna luč in Propad sistema.) Njihova besedila so neposredna, izzivalna in kot večina punk besedil brutalno iskrena. Udrihajo čez institucije, ki na kakršen koli način perejo možgane množic in jih poneumljajo. »Slabost naših besedil je mogoče ta, da so nastrojena. Mi brez cenzure povemo, na primer kristjanom, da so zapeljane ovce. Resnica, ki direktno ruši prepričanja ljudi, redkim prinese nova spoznanja, večini samo zažene ego, ki se manifestira v obrambo brez napredka!« (Replika, februar 2014). Leta 2012 izdajo EP »Golazen je treba potovčt!« Malo kasneje pevca Peksla zamenja Damjan Cilenšek - Vini (Otroci Oportunizma). Leta 2013 nastopijo v Banja Luki – Jelen Demofest. Izmed 432 bandov iz celotne bivše Juge so izbrani med 32 najbolj obetavnih za nastop na festivalu. V maju in juniju 2015 organizirajo Slovensko pank transverzalo (SPT). Trenutno pa vso svojo energijo usmerjajo v prvenec.


Zakaj Pink Panker? Kaj ima roza barva s punkom? »Prav nič in vse. Saj to je punk, upor na vseh področjih. Mi smo pač pink!« (Replika, februar 2014).

Mini intervju:

1. Kaj vam pomeni glasba oziroma kaj želite z njo sporočiti?

Urko: Moč, s pomočjo katere izražamo svoje mišljenje in pogled na trenutno situacijo v državi in družbi. Način komunikacije, ki omogoči, da izražamo naše misli, naglas in direktno. Hkrati pa je glasba prijetno druženje skozi ustvarjanje, razglabljanje, aktiviranje, razvijanje ...

2. Kdo ste Pink Panker?

Damjan Cilenšek - Vini (vokal) - minister za moralo, politkomisar
Anže Grm (kitara) - minister za informiranje
Rožle Kisovec (kitara) - obrambni ataše
Jure Likar (bas) - vodja nadzora kakovosti in sommelier
Uroš Dobčnik (bobni) - minister za propagando

3. Bi izpostavili komad, ki ima za vas zelo pomembno sporočilo?

sazas puši kurac

avtorske pravice varujejo avtorja
in ne zveze ki z njimi upravlja
tirani, prasice nas omejujejo
prikrivajo resnice nam otežujejo

povzročajo krivice nas zavajajo
nam kradejo pravice proklete prasice
sazas puši kurac

zato vam mi sporočamo pri nas ne bo tako
iz evidence svoje naj nas brišejo
vsi ki jih nočte loh jih skinete
skupaj z nami jih poščijete

4. Katere skupine so imele velik vpliv na vaše ustvarjanje?

Urko: Največji vpliv je imela zagotovo punk scena osemdesetih. Bandi kot so Ramones, GBH, Dead Kennedys, Fugazi, Bad Brains, na slovenski sceni pa Niet, Kuzle, Buldogi, Lublanski psi, Pankrti ... Vsak član je s sabo prinesel svojo glasbo, ideje, vplive ... Jaz sem črpal še iz drugih vod, ne samo iz punka, saj sem od nekdaj rad poslušal tudi bande, kot so Faith no More, Red Hot Chili Peppers, Soungarden, Pearl Jam in pa Sepultura ter Pantera. 

5. Kakšno mesto ima danes punk v družbi oziroma ali ga še sploh ima?

Grm: Zame je punk v prvi vrsti orodje, ki ima potencial premikati zavest in kreirati novo, boljšo družbo. To se seveda ne bo zgodilo, če ga bomo na vse pretege potiskali v underground. Naša besedila so namenjena vsem. Panksi v njih najdejo uteho, a prava publika, tista, ki resnično potrebuje pink-punk medicino, se plazi drugje. Ne zahajajo na Metelkovo, na pamet jim ne pride gaziti po undergroundu in koncertih. V tej deželi pa se mora nekdo upreti! Ne spodbujamo nasilja, spodbujamo moč glasbe in besed! Ali se res še nismo naveličali padati v zanke poklicnih lažnivcev in nategunov, ki nam jemljejo pravice? Da se kdo ne spotakne: govorim o izbruhu undergrounda po vsej deželi, ne pozivam h komercializaciji skupin. Muska mora, da žge! Če pa ti postane preveč udobno, lahko hitro pozabiš na kakšnih temeljih stoji današnja družba.

6. Prihajajoči koncerti?

Urko: Po dvanajstih koncertih, ki smo jih odigrali od marca do danes, je sedaj čas, da se zapremo v studio in dokončamo album. Izid se obeta nekje v septembru.

Kontakt:
Foto: Alja Kink

Povezave:

Facebook
◆ Bandcamp
Saundclud
Twitter
Spletna stran
Piše: Maja Miloševič

četrtek, 02. julij 2015

Bandi se predstavijo: GUŽVA U BAJT »Scena je danes močna! Močna je za tiste, ki v sceni smo!«

Foto: Jana Gombač
Gužva U Bajt ali na kratko G.U.B., ljubljanska zasedba brez dlake na jeziku, ki deluje že dobrih deset let. »Začelo se je kot zajebancija, leta 2004. Bili smo mladi srednješolci napaljeni na punk. V šoli spoznaš ogromno novih ljudi in slej kot prej naletiš na sebi isto misleče. Hitro smo dobili prostor za vaje in začeli igrati priredbe, tako kot večina bandov. Po štirih vajah smo imeli prvi koncert, nato drugega, tretjega in tako še danes igramo.«

Začetno postavo so predstavljali Jasmin, Mate, Vladimir in Emir (Tulio). Do danes so zamenjali vsaj sedem kitaristov in dva vokalista. Iz originalne postave sta ostala samo še basist Vladimir in bobnar Tulio.

Besedila in sporočila so se skozi leta menjavala in postajala zrelejša. Od samega začetka pa iz njih bruha upor, želja po spremembi in boljšem jutri. Izdali so tri plošče, prva, »Gužva u bajt«, je izšla leta 2005 v samozaložbi, štiri leta kasneje so izdali album »Nikad pankera od nas«, lansko leto pa je na svet priromala še tretja plata »Mozak nam je pun.« Odigrali so več kot sto koncertov, doma in v tujini, in si oder delili z ogromno skupinami, med drugimi tudi z The Exploited, Angelic Upstarts, Los Fastidios, Stage Bottles, FakofBolan, Konflikt, Last Resort, The Bussines, Trula Koalicija ...


Mini intervju:


1.Kaj vam pomeni glasba oz. kaj z njo želite sporočiti?

Glasba nam predstavlja vse, predvsem pa svobodo. Gremo na vaje, koncerte, igramo, kar nam paše, del tega vključuje obisk koncertov. Je del življenja, tako kot hrana, pijača, seks, smeh … Sporočamo misli, ideje, način razmišljanja … Naše glavno sporočilo je, da je potrebno razmišljati z lastno glavo. Ne padamo na popularne fore, ki predstavljajo ideale, katerim sledijo množice.

2. Kdo ste G.U.B

Vladimir (bas in vokal) - Inženir brez službe

Tulio (boben)

Urban (kitara) – študent, bodoči brezposelnež

Matej (kitara) - zmeda, kaos, odlične ocene

3. Bi izpostavili komad, ki ima za vas pomembno sporočilo?

Težko izpostavimo prav enega. V vsakem komadu se najde kakšna misel, dobra volja in kritičnost.
Dejstvo je, da smo se spremenili in s tem tudi naši komadi. Drugače razmišljaš pri petnajstih kot pri petindvajsetih. Takrat smo se vrteli po temah, ki nam danes ne pomenijo več veliko. Velikokrat nam kdo reče, da igramo pesmi, ki smo jih že prerasli. Vendar je energija tista, ki ostaja. Eden naših prvih in tudi najbolj znanih komadov »Ismeta je pank« marsikomu nič ne pove. Komad je bil narejen v času ko smo bili stari 14 - 15 let. Takrat je bilo med našimi vrstniki smešno, če je kdo, ki ni Slovenec bil panker oz. če si nosil bele nogavice in če nisi imel orginalnih Nike superg. Norčevanje na ta način nas je blazno jezilo, zato se v pesmi pojavi Ismeta, ki nosi strgane hlače, pasjo ketno in ne jebe žive sile. Ja danes to ni nič čudnega in te teme niso več niti pogovora.


Potem, ko smo bili malo starejši, ko smo bili deležni raznih pretepov na ulici ali v baru. Bili smo jezni na naciste, rasiste, težake in podobne izmečke. Jasno, »Punx & skins«, takratni pevec je bil pobrit po celi glavi, nekateri so govorili:« Poglej ga skina, poglej ga nacuha.« In ja, predsodki so naredili svoje. Nismo se preveč sekirali pičili smo punk in kdor nas je spoznal je dobro vedel kakšni smo in kaj je res. Danes je to že za nami. Še naprej nažigamo punk in kritiziramo, predvsem popularno družbo. O tem naj več pove komad »prokleti brez sreče«. Ta družba danes je odfrčala u P.M.


4. Katere skupine so imele velik vpliv na vaše ustvarjanje?

The Clash, Sex Pistols, Exploited, Abrasive Whells, The Damend, Business, Black Flag, Germs … Skratka, ogromno bandov. 

5. Organizirate tudi koncerte in sodelujete pri raznoraznih projektih. Na kakšnih nogah trenutno stoji naša alternativna scena?

Ja, že nekaj let smo člani KUD Sizifova Buča. Najbolj znan festival, ki ga organiziramo, je POGO NEVER ENDS, ki je letos bil že osmi po vrsti. Večinoma delujemo na Metelkovi.

Scena je danes močna! Močna je za tiste, ki v sceni smo. Marsikdo se pritožuje, češ, da je malo koncertov, ni povezave, bla, bla … Zgodi se, da imamo na isti dan dva koncerta v dveh mestih, kar je več kot očiten znak, da scena obstaja. Koncertov torej ne manjka, ogromno je bandov, ljudi in kolektivov, ki se trudijo ohranjati sceno. Je pa veliko kretenov, ki trdijo ravno obratno. Scena je številčno morda že majhna, vendar brez medsebojne podpore ni scene. Zato vsem jokicam sporočamo, da je treba hoditi na koncerte in da niste samo vi tisti, ki igrate punk ali kar koli že. Potrebno je odpreti oči in obiskati kakšen koncert več kot samo svojega ali koncert najboljšega prijatelja. Razen če sceno predstavljajo Youtube, Facebook, Niet in Zablujena generacija. Ja, v tem primeru je scena mrtva in gnila!


6. Prihajajoči koncerti?

12. 7. 2015 - Explosiv club (Gradec, Austria) - predskupina legendarnim Exploited
29. 8. 2015 - Dirty Noize fest (Wetzelsdorf, Austria)

Kontakt:

Povezave:

◆ Facebook
◆ Bandcamp

Piše: Maja Miloševič

sreda, 01. julij 2015

Zgrešeni Primeri: "Za vsako stvar dobiš račun. Če si prejšnji dan pijan, imaš naslednji dan mačka"

Foto: Arhiv Zgrešeni Primeri
Band meseca maja so postali fantje, ki ne marajo dolgih in težko izgovorljivih besed, katerih prvi in edini namen je nerazumljivost. O življenju, ki še zdaleč ni lepo za vse, govorijo brezkompromisno. Pojejo o svetu, v katerem živijo, delajo in ustvarjajo. Po odrih se podijo že več kot deset let in preigravajo zelo melodičen punk 'n' roll.

Leta 2008 so pri založbi Multi Records izdali svoj prvenec z naslovom M.E.M. S tega ploščka so za komada Adam, Eva in raj ter Mi posneli tudi prva spota. Septembra 2010 je izšla njihova druga plošča Razlike. Radio Val 202 je komadu Kaku si kej? namenil mesto na zgoščenki Imamo dobro glasbo 2010. V letu 2012 so se posvetili ustvarjanju materiala za tretjo studijsko ploščo. Snemanje se je končalo v zimskih mesecih leta 2014, plata Račun pa je izšla marca 2015.

1. Kje ste zgrešili?

Janko: Na začetku. Upamo, da smo z zadnjo ploščo zadeli.

2. Kje pa je bil začetek?

Janko: Ideja za band je padla pri polnočnici. Pri maši sem bil zaspan in sem razmišljal, kaj bi. Čez par dni smo se dobili na podstrešju pri prvem kitaristu. On je hotel igrati solo kitaro, drugi kitarist se ni toliko boril in je dobil ritem kitaro, meni pa sta rekla, naj pojem, ker sem najslabše igral kitaro, sem pristal na basu. (smeh)


3. Kako je nastalo ime? 

Janko: Izgledali smo precej zgrešeno.

Pavel: Skupini sem se pridružil malo kasneje. Res so izgledali zgrešeno – pevec s črno pošmekano čupco in z basom samo zato, da ima nekaj v roki, ogromen kitarist, ki blebeta nekaj o ptičkih, in zraven še model, ki spominja na Cobaina in se razmetava po celem odru. (smeh) Eno izmed možnih imen je bilo tudi Zviti kabel. 

Janko: Jaz sem edini od originalne zasedbe.

4. Zakaj menjava članov skozi leta?

Janko: Prehitro so pričakovali slavo in denar, samo z ženskami se niso zadovoljili. (smeh)

5. In zato ne grem jest zraven, / pustite me, sem nevaren. / Nočem bit za vas sokriv, / nisem kradu – sem sadil. /…/ Bomo grehe plačal sami, / za izgubljenim se kesali. / In to vse za račun, / ki bo konec imel nekje pr' lun' … (Račun, Zgrešeni Primeri, Račun, Multi Records, 2015)

Janko: Nočemo biti zraven, nočemo tega vala pohlepa, laganja, kradljivcev ... Na koncu grehe vseeno plačamo vsi. Vsi moramo dati denar, ko je treba banke dokapitalizirat, vsem znižajo plače, štipendije, honorarje … Vplivni in bogati lahko počnejo, kar želijo, raja pa potem najebe. Konec je nekje pri luni in luna je res zelo daleč.

6. Pred kratkim je izšel vaš novi album Račun, kako dolgo je nastajal, kje in kako dolgo ste snemali?

Robi: Album je nastajal tri leta. Jaz sem prišel ravno med nastajanjem. Najprej smo se ukvarjali s komadi, ki so že bili narejeni, potem smo začeli ustvarjati nove. Snemali smo pri Dragu Popoviču – studio Garbage.

Janko: Smo pri založbi Multi Records. Super so, nič ne komplicirajo, avtorske pravice so naše in zdaj smo bogati. (smeh)

Robi: In vsem bivšim članom je žal, ker zdaj nimamo samo žensk, imamo še denar. (smeh)

7. Kdo piše besedila?

Janko: Večino besedil napišem jaz. Na začetku sem veliko pisal o družbi in sistemu, kasneje malo o ljubezni. Vedno pišeš o tistem, kar ti manjka. Vse ljubezenske pesmi sem posvetil Robiju in Pavlu.

Robi: In jaz se tebe vsak dan bolj bojim. (smeh)

8. Vaša besedila so družbeno angažirana. Kaj je glavno sporočilo plošče?

Foto: Jaka Bombač
Janko: Za vse stvari v življenju dobiš račun. Za dobre in slabe. Če si prejšnji dan pijan, imaš naslednji dan mačka. Če si zaljubljen in gresta narazen, si potem žalosten. Če živiš v zajebanem sistemu polnem korupcije, te tudi to udari in na koncu plačaš.

9. Nisi mi povedal, kaj je prav in kaj je narobe; / zdaj imam v svoji glavi tumor zlobe. / In nisi mi povedal, da bom mogel sam bežat: / razočaran, blaten, ožigosan, a vsaj mlad / Mi smo tisti, ki imamo glas ne, ne morte mimo nas. / Mi smo tisti, ki imamo glas ne, ne morte mimo nas. (Mi smo tisti, Zgrešeni Primeri, Račun, Multi Records, 2015)

Janko: Hodiš v šole in na koncu ugotoviš, da te večino stvari nauči življenje. V tem komadu nagovarjamo ljudi, vse, ki imajo jajca, da se je treba upreti. Tisti na vrhu so res inteligentni, če pa niso, imajo pa zelo inteligentne svetovalce in žene. (smeh) Nihče se jim ne upre in zato mislijo, da nas lahko izmolzejo do konca, in to tudi počnejo. Treba je najti dovolj energije in zdravo mero kritičnosti. Preveč smo apatični. Mi smo tisti, ki imamo glas!

10. Poslušate več slovenske ali tuje glasbe?

Janko: Največ poslušam glasbo v angleškem jeziku, staro glasbo iz šestdesetih in sedemdesetih. Obožujem The Clash, Sex Pistols, Dead Kennedys. Drugače pa rock v najširšem pomenu besede. Pri slovenski glasbi je problem v ustvarjalnosti. Dinozavri se držijo na vrhu, mlade skupine ne pridejo blizu. Trenutna slovenska scena je zelo slaba. Ustvarjalnost ni problem pri tistih, ki ne morejo ven, ampak pri tistih, ki polnijo dvorane.

Robi: Slovenščina je lep jezik, slišali smo že veliko dobrih stvari, je pa res, da v zadnjem času mogoče manj. Scena se ne premakne. Dobra glasba ostaja v podzemlju.


11. Veliko vadite?

Janko: Vadimo, kadar Pavel nima službe, ne pelje psa v šolo in kadar mu žena pusti. In, seveda, lahko igramo samo do desete ure, ker gre potem spat. (smeh)

12. Scena v Ivančni Gorici?

Janko: Je bila huda. Približno deset let nazaj. Mali kraj in kar nekaj bandov. Med nami je bila zdrava konkurenca. Zdaj smo pa osamljeni.

Pavel: Zgrešeni primeri so imeli to srečo, da je bila na začetku, tako kot je rekel Janko, konkurenca. Najprej so bili to Silencia in kasneje B.T.K., Free way machine, Astrid Lindgren … To so bili bandi, ki so zelo vplivali na delovanje Zgrešenih Primerov. Vse je bilo v duhu zdrave tekmovalnosti – kdo bo prej izdal plato, kdo bo prej imel špil, kdo bo prej kaj naredil … Žal nam je, da scena ni več tako močna.

13. Kje se vidite čez pet let?

Robi: Ajoj, jaz še jutri ne vem, kje bom, kaj šele čez pet let. (smeh)

14. Prihajajoči koncerti?

Janko: 4. 7. 2015 – Žužemberk. Jesenski koncerti pa bodo objavljeni na naši FB strani.

15. Zaključna misel …

Janko: Tudi drek je čisto v redu, dokler ne stopiš nanj.

Intervju je pripravila Maja Miloševič.

Foto: Arhiv Zgrešeni Primeri
Člani skupine:

● Janko Rošelj – vokal, bas
● Robi A. Glač – kitara
● Luka Mavrič – kitara
● Pavel Uršič – bobni

Diskografija

● M.E.M, Zgrešeni Primeri, Multi Reords, 2008
● Razlike, Zgrešeni Primeri, Multi Records, 2010
● Račun, Zgrešeni Primeri, Multi Records, 2015

Kontakt:


Povezave:

Facebook

NAGRADNA IGRA - Vprašanje se glasi: »Kje se po mnenju Zgrešenih Primerov konča račun?« Podelili bomo tri nagrade - dvakrat CD Račun in eno žensko majico banda Zgrešeni Primeri. Odgovore nam, prosim, skupaj z vašim naslovom pošljite na: slovenia.punkrock@gmail.com s pripisom za nagradno igro in navedite, za katero nagrado se potegujete. Odgovore bomo sprejemali do vključno 15. 7. 2015. Nagrajenec prejšnje igre, ki je prejel CD in zapestnico skupine Živi Zid je Miha Zavrtanik.