sreda, 28. januar 2015

Saša 21 - VD-i1 LP

Saša 21 z novim albumom na vinilni plošči
Album: VD-i1
Skupina: Saša 21
Žanr: punk rock
Format: Vinil
Datum: November, 2014
Založba: PDV Records

Seznam pesmi:

A1 Kratko i konkretno
A2 Podmetnimo se
A3 Ono za ono
A4 Ploče, kazete, diskete...
A5 Vesna 2
A6 Demo, demo
A7 Nema_beda.com
B1 Levitiram
B2 Gospodiii Pomiluj
B3 Svemir Mora Znati
B4 Dočim? Set-Up?
B5 Preduga

Po samoukinitvi legendarnega benda Kud Idijoti se njihov ustanovitelj in avtor večine komadov Saša Milovanović oziroma Sale Veruda ni odločil za glasbeno upokojitev. Svoje glasbeno udejstvovanje nadaljuje v bendu Saša 21. Resnici na ljubo je z bendom začel kot stranski projekt že v obdobju svojega nekdanjega matičnega benda. Material za album benda Saša 21 je bil posnet in pripravljen že leta 2004-5. Razlog za to, da je Sale Veruda za objavo albuma rabil skoraj deset let tiči v tem, da je Sale vztrajal, da se album izda izključno na vinilu (ali pa je preprosto hotel konkurirat Guns'N'Roses). No končno sta se založbi Dirty Old Town in PDV Records odločili, da bosta spoštovali njegovo željo.Tako imam sedaj v rokah prvenec benda Saša 21 z malo čudnim naslovom. Plata se namreč imenuje »VD-i1«. Vinilno ploščo držim v roki in je nekaj čisto drugega kot kak CD. Moja kopija ima številko 50 od vsega skupaj 521 primerkov. To pomeni, da bo to zadeva za katero se bo treba malo zagrebst.

Na LP-ju se nahaja dvanajst komadov, katere ne moramo označiti preprosto kot še eno plato Kud Idijotov. Seveda, vzporednice so prisotne, na koncu koncev je bil Sale avtor večine komadov legendarnega benda. Eden od gostov na albumu je bil tudi na žalost prehitro preminuli Branko Črnac-Tusta, vendar se komadi vseeno razlikujejo od stila nekdanjega Saletovega benda. LP-ja »VD-i1« ne moremo označiti kot preprosto še en punk rock album, saj je avtor dovolil, da so se v punk komade prikradle tudi druge glasbene zvrsti. Kar se punka tiče, govorimo še vedno o punk rocku sedemdesetih, vendar so komadi nekako mehkejši ,kot komadi nekdanjega benda. Se pa najdejo na materialu tudi elementi novovalnega popa 80-tih kakšnih Blondie, pub rocka, pa tudi trši elemetni kakšnih NoMeansNo, hard rocka in celo elementi tako imenovanega white reggae-ja. Produkcija je simpl in čista kot pri kakšnih zgodnjih albumih Ramones. Plata je opremljena tudi z lepo serijo fotk in teksti tako v hrvaškem jeziku, ki so tudi prevedeni v angleški jezik.



Potencialnih hitov ne manjka. Naj v prvi vrsti izpostavim pesem »Vesna2«, ki je nadaljevanje kultnega komada »Vesna (Ratna pjesma)« iz leta 1981. V nadaljevanju je legendarna »Vesna« že odrasla in Sale se je odločil po vseh teh letih pokukati v njeno življenje in se prepričati, če je z njo vse v redu, kako živi z vsemi težavami, ki jih prinese odraslo življenje kot so službe, krediti, otroci itd.! Naj vam povem, da je z njo vse ok. V komadu »Ploče, kazete, diskete« se kaže Saletovo negodovanje nad prezasičenostjo pri novih nosilcih zvoka, saj se je dandanes že težko odločiti ali boš sledil trendom ali pa boš ostal nostalgično zvest samemu sebi. Zna pa Sale še vedno pošteno ugriznit, kar se konkretno vidi pri tekstu komada »Podmetnimo se«, kjer kaže ogledalo nekaterim segmentom hrvaške-pa ne samo hrvaške družbe, ki so za svoje politične idole pripravljeni storiti skoraj vse.

Sicer se pa Sale tekstovno zelo naslanja na zapuščino Kud Idijotov. Za te je bilo značilno, da bi se njihovi teksti zlahka lahko našli na zidovih hiš v obliki grafitov. Včasih se zdi, da so nekateri teksti, kot naprimer pri komadu »Demo, demo« napisani zato, da nebi komad bil instrumental. Sicer pa gre za tekste komadov, ne pa za literarno delo v obliki roma a ne? Zadnji komad na tem albumu se imenuje »Preduga«. In v resnici je dolg in to kar celih 11 minut. Najdemo pa v tem komadu tudi novo sfero Saletovega glasbenega raziskovanja, saj je smer rocka, novega vala in tistega že omenjenega white reggaea.

Edini minus tega LP-ja je njegova (pre)majhna naklada, zato tudi ne bo nek komercialni uspeh. Verjetno tega Sale niti ni imel v mislih, bo pa to plata, ki si jo bodo fani kar pogosto dali na gramofon, pa tudi obiska na koncertih ne bo manjkalo. Namreč, 30.1. prihajajo tudi v naše kraje, saj bodo na omenjen datum nastopili v Menzi pri Koritu na Metelkovi, dan kasneje pa se ustavijo še v mariborskem Gustafu v Pekarni. S kakšnim dobrim videospotom, pa lahko ta izdaja seže tudi do širše prepoznavnosti izven punk rock publike. 

Sale je torej končno uspel izdati novo stvar iz svojega več kot tridesetletnega opusa ustvarjanja, ki kaže na to, da leta ne vplivajo na njegovo glasbeno delovanje. Še vedno gre za rock z jajci in pokončno držo. Gre pa za skoraj deset let star material in počasi bo čas, da izda spet kaj novega. Če seveda nebo spet hotel delat konkurence Gansom hehe. Pošteno je,da na koncu omenimo tudi ostale člane benda Saša 21 in to so še Boris Kvaternik na basu ter Aljoša Monar na bobnih. Gostov pa je toliko, da jih ne bi omenjal.


Piše: Sašo Kolarić

ponedeljek, 26. januar 2015

Napovedujemo koncert »Kurdistan Punk TV Live« v Pekarni

Klub KURD odpira svoja vrata! Slovenski Punk Rock Portal v sodelovanju s KUD KURD pripravljamo koncert »Kurdistan Punk TV Live«. Dogodek se bo zgodil v petek, 30. januarja ob 22:00 v mariborski Pekarni. Oder bodo stresle tri zasedbe:

- Life in Peril
  Varaždin, hardcore

- Spunk on Toast
  Ljubljana, hc/punk rock

The Flayters
  Muta, punk rock

Prispevek za bende bo znašal 4 evre. Pred, med in po koncertu bo na sporedu glasbena idila iz različnih hardcore in punk smeri. Na dogodku bo vzpostavljen tudi distro. Vabljeni!

Kratek opis skupin:


Life in Peril so znani po živahnih nastopih.
Life in Peril je metaliziran hardcore band, ki je z delovanjem pričel leta 2011 v Varaždinu. Ustvarjajo grobo kaotično glasbo z breakdowni in kompleksnimi rifi. Oder so si že delili s Parkway Drive, Sick of it All, Stick to Your Guns navdih pa so našli še v skupinah kot so Comeback Kid, The Ghost Inside, Terror ipd. V besedilih se dotikajo socialno političnih tem in zavračajo vse oblika fašizma, vojne ter religije, ki se jim zdijo nesmiselne. Skozi delovanje so navrgli tri izdaje, zadnja z naslovom »Wings of Perdition« je izšla lansko leto. Za bučno vzdušje bo zagotovljeno!


Spunk on Toast
Spunk on Toast je skupina, ki nadaljuje tradicijo hitre, angažirane in melodične hardcore punk rock godbe. Po številnih menjavah se je skupina leta 2012 ustalila, vlogo pevke pa je prevzela energična Urša. Slednja je letos zapustila band v pričakovanju punk podmladka, njeno vlogo pa sta v celoti prevzela Jakob in Eržo. Skozi prodorna besedila in kančkom satire opozarjajo na nedemokratičnost kapitalističnega sistema, opozarjajo na krivice v družbi ter profitno na naravnanost današnjega sistema, ki zanemarja malega človeka. Do sedaj so izdali EP »Farsa DEMOkracije«, v načrtu pa imajo snemanje novega albuma. Makak!



The Flayters
Dogodek bodo otvorili vrli punk rockerji The Flayters. Po pričevanju sosedov so nastali leta 2011, ko so zaznali čudne zvoke, ki so prihajali iz vadbenih prostorov. Sprva so igrali le v garaži in na manjših zabavah, zdaj pa si počasi utirajo pot na površje punk rock scene. Na njihovo ustvarjanje so vplivali klasični punk rock bendi kot so Ramones, The Clash, Sex Pistols, Misfits, The Subways, Sham 69 ipd. Za svoj repertoar imajo pripravljene avtorske komade, vmes pa bodo presenetili s kakšno znano priredbo. Trenutno planirajo izid prvega EP-ja, ki naj bi izšel spomladi. Pa da jih slišimo!

Piše: Matej Urbanč

nedelja, 25. januar 2015

Na Punk Rock Holiday 1.5 prihajajo Satanic Surfers, Less Than Jake, Flogging Molly...

Ko se poleti napotimo čez devet voda in devet gora, čez drn in strn, pridemo do mesteca Tolmin. Majhno mestece, ki se je vsem zasidralo globoko v srce, saj nam vsako leto postreže z odličnimi festivalskimi prireditvami. Letos poleti nam bo, že peto leto zapored, serviral najboljši punk rock festival v Evropi, Punk Rock Holiday 1.5.

'Tminci' se lahko pohvalijo z odlično lokacijo, super domačini, ustrežljivimi gostilnicami in čudovitim gozdecem, kamor se poleti zatečejo metalci, rockerji, punkerji in vsi ostali, željni kakovostnih koncertov in sproščujočih počitnic. Čudovita plaža nas napolni z energijo, zeleno plava Soča nam pomaga ukrotiti mačkasta telesa in pognati kri po žilah, proti popoldnevu pa se začne zares. Prvi manjši bendi začnejo žagati in ogrevati množico, zvečer pa na oder stopijo malo večji bendi, ki nam v obraz zmečejo bombe odlične glasbe, zaradi katere se nam spusti v glavi plaz in popusti vse zavore. Evforija punkerje razmeče po prizorišču in odnese iz odra, kar je, za razliko od ostalih festivalov, dovoljeno ampak seveda, na lastno odgovornost. Harmonija med publiko in bendi torej ne pusti nikogar ravnodušnega, niti varnostnikov, saj si radi ogledajo kakšen koncert in norenje občinstva, čeprav jih njihov glasbeni okus popelje daleč stran od našega.

Satanic Surfers se vračajo na odre.
Za letošnji program so znana že prva imena. Na oder se bodo vrnili Satanic Surfers, katere so pograbili vsi večji festivali, saj bodo po 7 letih odsotnosti vračajo in to z novim, še nerazkritim bobnarjem, oboževalce pa bodo verjetno spravili ob pamet. Z Irskimi melodijami bodo zažigali Američani Flogging Molly, Less than Jake bodo odtrobentali simfonije za vse ljubitelje ska punka, malo bolj rockersko usmerjene punkerje bodo navdušili Nemci Beatsteaks, hardcorašem bo v glavo priletel šus norih Američanov Madball in Death by Stereo, celotno publiko pa bodo znova pozdravili Anti-Flag, ki se v Tolmin vračajo že tretje leto, vendar tokat z novim albumom. Repliko osebnih in političnih pogledov nam bodo predstavili severni sosedje Astpai, odlični riffi bodo prišli izpod britanskih prstov skupine Darko, predstavili pa se bodo tudi odlični Forus, katerih glavno načelo je: igraj hitro, igraj močno in za svojo dušo, nikoli za uspeh. Slednji so si tako pridobili ogromno oboževalcev po vsem svetu, med njimi pa so predvsem tisti, ki imajo radi hitrost. Takšno hitrost, ki skoraj prebije zvočni zid in doseže brez gravitacijsko stanje bodo uprizorili Španci Adrenalized, Nemci Straightline ter The Decline iz dežele kengurujev, za pridih melodike pa bodo poskrbeli tudi F.O.D. To so seveda samo prvi potrjeni bendi, v naslednjih mesecih bo znanih še vsaj 35 ostalih bendov, med njimi pa bodo sigurno tudi kakšna velika imena, ki bodo privabila še več oboževalcev iz vseh koncev sveta.

Less Than Jake bodo poskrbeli za
ska punk veselico.
Samo prva imena so prodajo kart desetkrat pospešila tako, da se zna zgoditi, da bo letos Punk Rock Holiday razprodan. Dejstvo, ki me ne preseneča, saj so organizatorji dobro osveščeni o tem, da se dober glas širi v deveto vas, zato so skovali okusen punk-rockerski festival, katerega si lahko privošči prav vsak. Poleg odlične lokacije, z ogromno sence, ki poleti še kako prav pride, osvežujočo Sočo in odličnimi koncerti, se lahko pohvalijo še z odlično hrano s pestrim veganskim izborom, prijaznim osebjem, super varnostniki ter odličnimi fotografi, ki celotno zadevo zelo empatično zajamejo v objektiv. Festival je toliko bolj oseben zaradi majhnega števila ljudi, organizatorji pa si prizadevajo, da tako tudi ostane, saj je število kart omejeno. Če torej vse edinstvene čare združimo, se spletejo v odlično harmonijo, ki vsakogar prevzame in mu zleze globoko v podkožno maščevje kot obsesija, zato se v Tolmin vračamo vsako leto znova in znova. Se vidimo!

Punk Rock Holiday nam je že v preteklosti ponudil z veliko znanimi glasbenimi imeni, kot so NOFX, Bad Religion, Sick of it all, 7 seconds, H2O, Good Riddance, The toy dolls, Reel big fish, Anti-flag, Propagandhi, Millencolin, Suicidal tendencies, Lagwagon, Ignite, Raised fist, Strike anywhere, the casualties, …in še ogromno ostalih, pa jih je preveč, da bi jih vse našteli. Glasbeni program je vsako leto boljši in pestrejši, zadovolji tako hardcoraše kot tiste bolj ''nežne'' dušice pa tudi rockerje ter ljubitelje ska-ja in njihovih trobent. Možnost nastopa pa bodo imeli, kot vsako leto, tudi manjši, še neuveljavljeni bendi, ki publiko ogrejejo na manjšem 'beach' odru. Ker Punk Rock Holiday s presenečenji nikoli ne razočara, so si že pridobili zaupanje ljudi širom sveta, kar potrjuje dejstvo, da so karte za letošnji festival že kupili Brazilci, Avstralci, Dubajci, zopet pa je naval Nemcev, Belgijcev, Britancev in ostalih, ki so znani po tem, da znajo dobro preceniti, kaj je dober festival.


Piše: Maruša Štorman

petek, 23. januar 2015

Ignite prihajajo na Metelkovo!

Kapa Records vabi na:

- Ignite (ZDA)
  melodični hc/punk

- LineOut (Italija)
  punk rock

Koncert se bo ugodil v sredo, 28 januarja, 2015 ob 20:00 v Gala Hali

Ignite so stari znanci slovenskih alternativnih odrov. Nepropusten, glasen in odločen nastop skupino uvršča med najboljše zasedbe, ki jih je proizvedla kalifornijska hc/punk scena 90-ih let prejšnjega stoletja. Slovenijo so obiskali že nekajkrat, nazadnje lani na festivalu Punk Rock Holiday 1.4., 28.1. pa jih lahko zopet poslušamo v Gali Hali na Metelkovo.



Začeli so odločno in neposredno: ''Call On My Brothers'' (1995) ter ''Past Our Means'' (1996) sta odlična hc/punk albuma, v katerih se prepletajo punkovska energija, metalski drobci in ravno pravšnja melodika. Leta 2000 so se izpopolnili v ''A Place Called Home'', ter pridobili občutneje širšo publiko z zadnjo plato ''Our Darkest Days'' (2006). Slednja je bila proglašena za enega najboljših punk izdelkov tistega obdobja. Če se sprehodimo skozi omenjene albume, lahko dobimo jasno sliko kako se skupina razvija in zagotovo bomo v sredo slišali tudi komade s prihajajočega albuma. Bend namreč slovi po tem, da nova ustvarjanja testira na publiki še pred uradno objavo in ravno to bi lahko še dodatno popestrilo koncert.



Kar Ignite zaznamuje so značilna hardkorovska brezkompromisnost, zanimiva zgradba komadov in družbeni aktivizem. Skupina je prepoznavna tudi zaradi edinstvenega vokala Zoltana Teglasa, ki je sodeloval z bendi kot so Misfits, Motorhead in seveda Pennywise. Z leti se je zvok benda rahlo omehčal in produkcija, ki se je izboljšala, morda zakrije Ignitov prvinski gnev, k sreči pa se to niti malo ne zazna v živi izvedbi. Vseskozi govorimo o bendu, ki ima marsikaj za povedati in zna svoje koncerte odlično izpeljati. Pohvalna je tudi njihova prisotnost na manjših odrih in ni za zamuditi priložnosti, da jih tokrat slišimo v bolj pristnem klubskem okolju.



Pred Ignite nas bodo ogrel LineOut, mladi punk rock bend iz sosednje Italije. Lani je izdal svoj prvi album ''Guardians of Punk Rock'' pod taktirko Gustava Burna, sicer tudi člana Atlas Losing Grip-a. Komadi so udarni, melodični, spisani v angleščini in LineOut zveni kot dobra odločitev za predskupino, zato pridite pravočasno!



Piše: Martina Cikač

torek, 20. januar 2015

Recenzija: Decembrski Punk u Garaž iz vseh vetrov

Plakat eventa
Že več kot mesec je za nami od dogodka »Punk u Garaž mini fest«, ki smo ga priredili v sodelovanju Slovenski Punk Rock Portal s svojo Založbo Punk Portala, Krep Bukingi in AGD Gustaf. Za mano je, moram reči, kot pišočemu, izredno depresiven mesec, ko se kar nisem mogel lotiti ničesar. A zadeva je ostala v dolgu in obljuba terja dolg in tako se spominjam, reflektiram. Koncert treh domačih skupin, A Bit Of All, Pissing In The Wind in Beer For Breakfast smo zastavili kot drugega v sklopu »Punk u Garaž« eventov. Koncert je sledil prvi ediciji, ki se je zgodila 6. 6.2014, ko smo gostili francoske Guaka in Puno Kapo. V bistvu sem še vedno naveličan svojega odnosa do teh dveh eventov, a ponovim naj še enkrat, kot sem povedal Maticu, frontmanu A Bit Of All. Z domačo punk sceno ni čisto nič narobe, je živa, vitalna, po številu bendov številčna, sledi modnim smernicam, akterjem v njej ni problem priti igrati v vukojebino za par pirov, a če se event dogaja v mariborski Pekarni, tako oglaševan v vseh možnih medijih kot Punk u garaž vol. 2, bi pričakoval vsaj približni odziv publike, odjemalcev vsebin, itd.. Toda podpora sceni je bolj kot ne v dreku, kar se je odrazilo tudi na obisku minifesta »Punk u garaž vol. 2«. Ne vem, kje je šlo narobe, razen da je bil event organiziran v četrtek.

A Bit of All. Foto: Matej Urbanč
Da povzamem dogajanje, prvi so na tem drugem, minifestu 11. 12. 2014, igrali A Bit Of All iz Žalca. Zame osebno najbolj mamljiv bend iz trojice, toda ne zato, ker bi bili tako perfektno dodelani, ampak prav nasprotno. Prosim, ne primite me prehitro za jezik, ko izgovarjam blasfemije, toda pri A Bit Of All sem res užival, saj sem si najbolj od vseh treh bendov zamišljal, kaj bi z njimi oziroma z njihovo glasbo naredil v studiu. O tem sem se pogovarjal tudi z Maticem, kitaristom in vokalistom te skupine. Pri Kulturnem centru Maribor imam že nekaj časa izglasovan dan v studiu. Mika me produkcija, ne toliko tonska tehnika, ampak nadgrajevanje idej, ki jih ima bend za snemanje, s pač avtorsko sugestivnim vplivom na vsebino nastajajoče glasbe. A Bit Of All še nimajo prvenca zunaj, razen štirih akustičnih komadov, ki naj bi, če sem prav razumel, tvorili album, obstoj katerega pa mi še ni potrjen. Če ga imajo na voljo v trdi obliki, bo vsekakor kmalu šel v merch ZPP. Akustično so bojda snemali, ker so bili takrat ravno brez bobnarja. Muzika s tega akustičnega projekta je spevna in moderna, lahko bi jo dali v koš z medijsko kar opevano ameriško akustično indie produkcijo. Da povzamem kratko kritiko, skupina je malo pokvarila svoj stand na odru s priredbo Two Princes vse preveč zlajnanih Spin Doctors iz devetdesetih. Nasprotno je Matic idealni frontman, vsaj kar se vokala tiče, saj zna peti zelo melodično in njegovo petje je spevno in gre v ušesa. To malo pokvari back oziroma support vokal basista, ki poskuša konfrontirati glavni vokal z bolj dretjem. Malo me je zmotila tudi solo kitara, ne vem točno zakaj in zakaj zato, toda zdela se mi je malo preveč Slasherska. Vseeno lahko računate z A Bit Of All v prihodnosti, mogoče celo ne tako zelo daljni glede kakšne izmed izdaj.

Pissing in the Wind. Foto: Matej Urbanč
Drugi so se na tisti črni četrtek spravili na oder Pissing In The Wind iz Murske Sobote. Skupina je razmeroma mlada, tako po kilometrini, kot po starosti članov. Če sem prav zastopil, obstajajo kaki dve leti. Sprav tako pred kratkim pridobili novega člana in pač izgubili stare, saj je zasedba na tem koncertu bila tričlanska z basistom. Skupina se tretira kot post hardcore in tu se je meni zalomilo, ko sem jih skušal uvrstiti v kateri koli žanr oziroma podžaner post hardcora. Že tako nisem jak v hardkoru, toda Pissing In The Wind so izgleda tako mladi z dobrim pregledom hardcore scene, da so ali čisto pred časom, ali pa le kanček nedomiselni in neuigrani. Nočem jih žaliti, po neki strani so bili najbolj iskren bend na minifestu. Če povzamem zaključne besede frontmena, ki mu je drugače čisto dogajalo in si ga bom zapomnil tudi po močnem udarjanju z nogo ob tla odra, kjer je skoraj preglasil celo uglašene bobne, pač da so mladi, iskreni, oziroma se je nekako zastopilo, true punk.

Po koncertu Pissing in the Wind, razvrat na odru. Foto: Matej Urbanč
Kot zadnji na eventu, ki ga popisujem malo pozno, a se trudim iskreno, so nastopili edini res pravi pankerji, bolje rečeno old school pankerski Beer For Breakfast iz Nove Gorice. Skupina stilsko in uigrano izpade zelo homogena, čeprav smo potem v backstejđu gruntali, kdo pozna več metal bendov. Basista in bobnarja sem tako dojel bolj kot metalca, oba kitarista kot old school pankerja. Skupina je, edina od nastopajoče trojice, že znanka ZPP, kjer so lansko leto objavili album Bar Riot, dva komada pa lahko pričakujete tudi na novem kompilacijskem ploščku ZPP Punk Rock Val 2014. Ura je tako bila že dokaj čez polnoč, BFB so razglasili svoj vzeli koncert z dobro mero humorja na odru in seveda žagarije. Peščica preostalih pod odrom, od katerega so bili v vidni člani Pissing In The Wind, pa je zažurala kot na pravi punk fešti. No, vsaj to.

Beer for Breakfast. Foto: Matej Urbanč
Tudi v prihodnje bomo poskušali realizirati podobne dogodke. Če je kateri band pripravljen nastopiti na koncertih naj sporoči na: slovenia.punkrock@gmail.com.

Piše: Matej Velkavrh

sobota, 17. januar 2015

Overweight - Back To The 90's

Album: Back To The 90's
Skupina: Overweight
Žanr: ska punk
Format: CD, digital
Datum: Januar, 2015
Založba: 2K10 Records

Ker 90-ta veljajo za zlata leta in bi marsikdo takoj podpisal pogodbo za vrnitev v te lepe čase, so se Overweight odločili izdati to pogodbo v malce drugačni obliki. "Back To The 90's" je tretji album petčlanskega ska/punk benda iz Belgije. Kdor uživa ob poslušanju dobrih starih Mad Caddies, Less than Jake in Reel big fish, bo odslej na svojo listo zagotovo dodal tudi Overweight. Hitri bobni, punk rock ritem kitare in zvok poskočne trobente dajo mešanico, ki zdrvi skozi ušesno maslo ter poskrbi za povečanje endorfina v možganih.


Overweigt so postali predebeli leta 2001, ko so kot šolski prijatelji začeli punk band, ki je kmalu dobil pridih ska-ja. Nekaj let kasneje so izdali svoj prvi album 'The world for sale', s katerim so si pridobili pozornost in jo, z navdušujočimi nastopi tudi podprli.Dve leti kasneje je njihov drugi album 'Chapter 11' prejel veliko pozitivne kritike, kar jim je dalo zagon da z 'vrnitvijo v 90-ta' stopijo še stopničko višje. Album vsebuje 13 skladb, s pozitivnimi besedili in poskočnimi ritmi, ki nikogar ne pustijo ravnodušnega.

Člani skupine Overweight

Moram priznati, da so me Belgijci z zadnjim albumom prepričali, vendar pa je neizpodbitno dejstvo, da lahko v prihodnje storijo še kaj več, saj so dokazali, da z vsakim novim izdanim albumom napredujejo. In če sem ob poslušanju tega 'Back to the 90's' odplavala v brezskrbno simpatično poletje z medenim pivom v rokah, me zanima, kam me lahko odpeljeljo z naslednjim albumom. Vsekakor pa bi bilo zanimivo fante videti tudi v živo, saj so definitivno zmožni za trenutek popeljati množico v vesolje.

Zanimivost: Druga skladba ''Leaving'' ima enak bobnarski intro kot Masked Intruderjev "Stick 'em Up". Za pesem "I'm Not Amused" pa so posneli tudi videospot.



Piše: Maruša Štorman

torek, 13. januar 2015

Nina Bulatovix: "Naše Jate kljuvajo in nervozno postopajo."

Nina Bulatovix. Foto: Saša Huzjak
Nina Bulatovix. Nekateri ste že slišali zanjo, nekateri še ne. Gre za domačo pankoidno tvorbo, ki jo označuje aktivističen pogled. Skozi recitale prižiga iskre protesta in kritiko, obdano z zdravo mero sporočilnosti. Navdihov za pisanje lirik jim torej ne manjka, saj jih najdejo povsod, kjer smo vpeti v krivično držo. Zasedba deluje že nekaj let, nastala pa je kot odgovor na zavoženo mestno politiko v Mariboru in v Sloveniji nasploh.

Do sedaj so navrgli live album, ki je izšel pred štirimi leti, sodelovali pa so tudi na kompilaciji Gustaf Hits vol​. ​010. Decembra so nam postregli še s studijskim albumom »Jate«, ki je izšel pri Kapa Records. Izdaja je fizično dostopna na CD-ju in vinilu. Članom skupine Gregorju Kosiju (glas, poezija),  Juretu Lavrinu (bobni, vzkliki) in Marku Šircu (bas) smo postavili nekaj vprašanj.


1. Za vami je že nekaj let delovanja, nastopov, poezije. Kdaj je prišlo do ustanovitve zasedbe in kaj je bil povod zanjo?

NB: Pred leti smo se spoznali na Mariborskem radiu Študent, kjer smo bili vsi precej aktivni. Kasneje smo delali v Kulturnem centru Pekarna, bili vpeti v organizacijo koncertov in delovanje centra. Z bendom smo udarili leta 2009, v času priprav na prenovo centra in v obdobju pospešene kanglerizacije Maribora, ki se je kazala tudi skozi nerazumevanje in podcenjevanje samonikle ter alter kulture. Prav posebej pa nas je pognala samovšečnost predstavnikov mestne oblasti na eni od javnih tribun, kjer se je razpravljalo o prenovi Pekarne.

2. Nina Bulatovix. Bojda se v vašem imenu skriva resnična oseba. Od kod torej naziv skupine?

NB: Resnična Nina je bila v tistem obdobju vodja urada za kulturo in mladino na občini, (nova) šefica, prvi glas strokovnih služb, (samo)izpostavljeno telo kulturne politike v drugem največjem mestu v baje suvereni državi srednjega poevropljenja. V tistem trenutku je predstavljala vse tisto, kar nas je nerviralo in se nam zdelo nesprejemljivo.

3. Je vaši skupini zaradi imena res grozila tožba? Povejte kaj več okoli tega.

NB: Ah, saj ni velike zgodbe. Ob najavi prvega nastopa je zazvonil telefon in glas dotične osebe je nekaj navrgel o tožbi, razžalitvi, moči prava in sorodnikov, ki da se v njem vešče gibljejo. To smo razumeli kot znak, da drezamo v pravo smer. Nastal pa je tudi komad Duševne bolečine.

4. Člani skupine ste že prej godli ali pa še ustvarjate tudi v drugih zasedbah. We Can´t Sleep at Night, Vortex Magnolia, Coma Stereo, Napravi mi Dete, Trak 47 in Vojtiva 8. Kako našteti projekti stojijo danes, so aktivne le še Coma Stereo?

NB: Da, Coma Stereo so še edini aktivni izmed naštetih skupin. Napravi mi dete se je pretvoril v solo nastop Katarine Rešek, torej zadeva še vedno funkcionira, le fantov ni več v zasedbi. Prijateljice in prijatelji iz Traka47 in Vojtive imajo nove bende in projekte – La Mug Zi, EET, El Mutante, Helika. Tretjina WCSAN, Marko Lavrin, pa je sodeloval pri snemanju Jat in album tudi zvočno oblikoval in produciral.

5. Gregor, nekaj časa ste bili zaposleni kot uradnik ob novemu županu Fištravcu, ki naj bi v občino Maribor prinesel svež veter. Kaj ste pričakovali pred prevzemom tega delovnega mesta in zakaj ste ga zapustili?

Gregor: Dr. Fištravec je nasledil v vstajah odstopljenega Kanglerja. Povabljen sem bil v njegovo prvo ekipo, ki naj bi v (po)vstajniškem času spremenila, hm, vse, prav vse, kar smo o vodenju mesta in urejanju javnih zadev vedeli. Ker sem se zmeraj delal pametnega ter s sodrugi in soborkami že dolga leta kljuval v neznosno usmrajenost politike, obenem sem nevede specializiral iz odmaševanja in razčiščevanja zadev, se mi je zdelo smiselno, da stopim na sredo gnoja in v škornjih ter z zavihanimi rokavi naredim, kar je pač treba. Hitro se je pokazalo, da je novi župan navaden blefer, da nima ne vizije ne delovnih navad, da ga je pač zanimal položaj in pripadajoče ugodnosti. Vsaj trije v njegovi ekipi se s tem nikakor nismo strinjali in smo omenjeni odnos začeli problematizirati navznoter ter navzven. Ekspresno smo ostali brez pooblastil in bolj ali manj sami v svojih prizadevanjih. Bilo je jasno, da bom umaknjen in izločen v majhni pisarnici hitro postal uporabnik storitev katere od zdravstvenih ustanov, zato sem izvedel obred umika in dal odpoved. Še prej pa smo bedo in tragiko fištravčev(skeg)a županovanja v celoti razgalili. Žal ni pomagalo, ljudje so ga celo nagradili in mu podelili štiriletni mandat.

6. Kakšno vzdušje vlada v skupini in kako imate razdeljene (delovne) funkcije? 

NB: Smo perpetuum mobile, vrtimo se, razmišljamo in delamo ves čas. Vsak pridno zlaga v jeziku in z orodji, ki jih obvlada: naj bodo basovske strune, bobni, video, programje, besede, kuhanje. Vsake toliko si izmenjamo recepture in domisleke, tudi kakšno predjed, ki jo potem skupaj zgnetemo v plesno-izobraževalno pojedino ali zdravilni krik. V 97% pa je tako, da je v bendu Marko absolutni mojster basiranja, Jure top krotilec bobnov, Gregor pa vodnik besedam.

7. Ustvarjate nekakšno mešanico med punk poezijo, plesnimi basovskimi linijami in razvratnimi bobni. Dinamičen post punk, bo pravi opis vaše godbe? Pogrešate odsotnost kitarskih rifov?

NB: Če smo iskreni, ni veliko filozofije od zadaj. Bas je mnogo bolj zlovešč inštrument kot električna kitara, mnogo manj stvari predstavlja motnjo v smislu tehnike in nabora akordov. Vse, kar ostane, je iskanje dobrih melodij, fines v dinamiki in brutalna natančnost v navezi z bobni. Sleče te in te prisili, da narediš dober komad že v osnovi, sicer zveni vse skupaj dolgočasno. Ko je bas sam, ni drugega inštrumenta, ki bi reševal slab riff. To nam je po eni strani zelo všeč, po drugi pa je velik izziv in slej ko prej bomo dodali še kakšen inštrument, da razširimo zvočno paleto in se bas ne bo počutil tako frajersko.

8. Štab vašega delovanja ste ne dolgo nazaj iz Pekarne prestavili na Metelkovo. Kaj je botrovalo k tej odločitvi? Kaj poreče Nina na to?

NB: Človek pač mora preživeti, zato premik iz enega mesta v drugo. Na neki točki je enostavno treba naprej. Ali vstran. Samomorov je že preveč. Pekarna in Metelkova pa sta v obeh primerih zatočišči in svetilnika, ki nam pomagata vzdrževati bivanjsko kondicijo. Hvala jima! Nina? Le kdo je Nina, kadar govorimo o človeškem življenju?

9. Decembra ste izdali prvi pravi album z naslovom »Jate«. In kakšne ˝Jate˝ ste vzgojili? 

Naslovnico albuma je oblikovala
Nina Urh 
NB: Naše Jate kljuvajo in nervozno postopajo. Ne skušajo plesati standardov, tudi počivkavanje jim je odveč. Povejo, kar mislijo, po potrebi pomolčijo in le opazujejo. Nerade razlagajo pomene, ker vedo, da besede ne zmorejo opisovati tapravih namenov ali vzgibov, prav tako pa nimajo obrazcev za poslušanje, uživanje in podobnih bližnjic. Če kdo želi prvo žogo, mu svetujemo nekaj vmesnih podaj, da se bo med soigralci spletla vez; če pa namerava neodločno kalkulirati, pobrcavati, s podajami v zadnjem trenutku nervirati sodruge, naj se iz igre izloči, ker enostavno ne šteka, za kaj pri vsem skupaj gre; če je padalec, ki obleži ob vsakem dotiku ali neporavnani zaplati trave, naj pomisli vsaj, kako se ob tem počutijo gledalke in gledalci, najverjetneje bedasto; če pa ni sposoben vsekati po umetnem usnju, ki ga šivajo otroški prsti v švicfabrikah kdove kakšnih vukojebin, pa ima problem, ki ga mora nemudoma razrešiti. Jate so primerne za vse našteto. Še posebej pa za virtuoze in sanjače.

10. Album je izšel pri Kapa Records. Kako je prišlo do sodelovanja?

NB: Andraž Kajzer, človek, ki skrbi za Kapo in ga poznamo iz Specialke/Hrupmaga, je z Markom uspešno sodeloval že pri plošči 1000 mest (Coma Stereo). Smo v dobrih odnosih, prav tako pa so We can't sleep at night izdali oba albuma pri Kapi. Veseli smo, da je muzika Andraža prepričala in da je ponudil sodelovanje. Bil je tudi zraven na snemanju, vedno prinese s seboj dobro voljo. Upamo, da je kaj tudi odnese.

11. Svežo plato ste posneli maja v dvorani Gustaf v Pekarni. Ste zadovoljni s posnetki? Ali dvorana Gustaf res pričara nek edinstven zvok? Vaši vtisi s snemanja plate.

NB: Fino je bilo. Jako fino. Gustaf ima posebno akustiko. O zvoku na albumu pa naj sodijo drugi, mi smo se v Gustafu imeli fajn, pa še marsikaj smo se med snemanjem naučili. Nova plošča neznosnih beštij našega časa bo vse to zagotovo odražala.

12. Za besedila skrbi poet Gregor Kosi. Kje črpaš navdih za pisanje pesmi?

NB: Vse je že tukaj, pred nosom. Sploh, če imaš malo večjega. Navdih ne pride od zgoraj, še manj z leve ali desne, zagotovo pa kdaj od spodaj. Je skupek bolj ali manj zabavnih opravil, ki imajo skupni imenovalec: beležko in pisalo. Muka in zabava v enem. Vsi smo mi pesniki in kakšno odstavljeno dete. Vsi smo mi preblisk in reciklaža.

13. Za prvo pesem z naslovom »AA« ste posneli tudi video, ki ga sestavljajo utrinki iz snemanja, besedilo pa ima protestniški naboj. Po koga prihajate? Česa vam je dovolj?

NB: Čakanja, prekletega čakanja. Odlaganja. Tolaženja. Samonategovanja. Patetike. Zaslugarstva. Samonominiranja. Dogmatičnosti aktivistov in aktivizma dogmatikov. Kmetavzarjev in piflarjev. Živalskih farm. Nakladaštva. Samoeksploatacije. Površnosti. Dejstva, da si je večina ljudi pripravljena nekaj priznati šele takrat, ko je že prepozno. Fucking prepozno! Zato prva črka abecede. Dvakrat.


14. ˝Če si izgubljen, bori se! Kdor je izgubljen, bori se! Bori se, ne čakaj na druge,
bori se, bodi prvi, prevzeti moraš vodstvo. Današnji premaganci bomo jutrišnji zmagovalci˝. Stihi iz pesmi »Brecht«. Na koga (konkretno) letijo pozivi k uporu, borbi?

NB: 99% ljudi nas je v istem zosu.


15. V decembru ste že imeli nastopa v Gali Hali in Gustafu, kjer ste predstavili nove stvaritve. Kakšen je bil odziv občinstva in kritikov? Ste zadovoljili njihove apetite?  

NB: Nam je bilo super. O apetitih pa ne razpravljamo radi. Na primer: riganje lahko pomeni, da je nekdo potešil apetit; za koga drugega pa je znak, da se je prenažrl, da se torej nekontrolirano najeda; spet tretji bo menil, da se jedec iz hrane in gostitelja pomalem norčuje. Kdo bi lahko razumel prehranjevalne, kaj šele glasbene navade in užitke?

16. Vaša glasba je dosegla tudi tujino. S pesmijo »V okove« ste bili uvrščeni na decembrsko kompilacijo spletnega glasbenega časopisa Independent Music News iz Velike Britanije. Kako ste se znašli na tej izdaji in kaj vam to pomeni? Kje so vas ˝zavohali˝?

NB: Kolikor vemo, fantje iz tega medija spremljajo Kapo in so feni založbe, zato so posledično naleteli tudi na nas.


17. Kateri koncert vam je najbolj ostal v spominu in zakaj?

NB: Nimamo tovrstnih fetišev. Radi špilamo in komaj čakamo, da lahko odpredavamo svoje.

18. Scena. Se vam zdi, da imamo na domači grudi dovolj alter dogodkov? Kaj ji po vašem mnenju najbolj manjka, kaj jo ovira?

NB: Klubi in organizatorji so pod stalnim pritiskom oblastnih organov in sofinancerjev. Potrebno je dodati še notranje generacijske razkole, raznolikost načel in pristopov, skromno podporo osrednjih medijev dogajanju izven centra in smo takoj v nezavidljivem svetu trenutnih prebliskov ter razdajanj in pregorevanja ključnih posameznikov. Trud organizatorjev in kolektivov pa se žal tudi nikakor ne poveže v enovit nastop, kaj šele fronto, ki bi zahtevala spremembe kulturnih politik v vaseh in mestih.  

19. Bili ste (ali pa ste še) del kolektiva Solar Pulse Music, ki v dvorani Gustaf pripravlja privlačne koncerte. Ste še del te združbe? Kakšni so prihodnje smernice delovanja in kako premagati kulturno mrtvilo v Mariboru?

NB: Smo dopisni člani, pretendenti za priznanje zaslug 3. reda. Z veseljem sledimo početju aktivnih solarpulsovcev. Mariborski položaj bomo pokomentirali posredno: radi imamo to mesto, v njem smo rastli, se oblikovali, dalo nam je ogromno. Obenem pa nismo sadisti ali mazohisti. Stvari so jasne. Bleferje in zajedalce bo treba pozvati s položajev, nekatere tudi odrezati ali celo postrgati. Mrtvilo, če obstaja, je le druga stran obsežne, a očem ponavadi prikrite produkcije.

20. Vaši naj albumi v letu 2014...

NB: Fat White Family, album Champagne Holocaust. Incurabili, album Fair Enough. It's Everyone Else, album New Religion. Ker se nam vsi trije bendi zdijo eni taki zajebanci in odbitki obenem – dosledno na svoji liniji. Ker so punk brez odvečnega napravljanja. Ker se ne udinjajo nikomur in ničemur, obenem pa niso prazni, apatični ali samozadostni. Ker režejo in drezajo v patetiko in udobje besed(il)nega jamra in generičnih muzik. Ker v vsem skupaj prekleto uživajo!

21. Politika-kritika. Je trenutni neoliberalni kapitalistični sistem individualizma in grabežljivosti še vzdržen? Kdaj bo po vašem mnenju prišlo do sprememb obstoječega sistema? Kaj lahko vsak posameznik stori pri tem?

NB: Vzdržen očitno je, še zmeraj namreč funkcionira, žal na škodo že dobljenih bojev v preteklosti. Rezerve še ima, predvsem v iznakaženju in zasužnjevanju človeških teles. Spremembe pa... so že tukaj ali pa jih nikoli sploh ne bo. Vprašanje je torej: kam gledamo in kaj počnemo? Posameznik, sam, nima šans. A vsak je zmeraj najprej sam. Zatorej veselo naprej, akcija in organizacija!

22. Načrti za prihodnost. Vas mika tujina?

NB: Tujina je naš resnični dom, domovino najdevamo le še v starih fotoalbumih. Tujci smo tukaj in tam, zato delamo muziko, da si ta svet vsaj malce predelamo v užitne zvočne podobe. Iz copatov trgamo shojen pliš, grizljamo žulje z ustnic, slačimo uniforme. »Dela v tujini nikoli ne zmanjka.« Tako so učili že babice in dedi.

23. Vaše zaključne besede…

NB: Prihajamo pote!

Intervju je pripravil Matej Urbanč.



Člani skupine:

● Gregor Kosi - vokal
● Marko Širec - bas
● Jure Lavrin - bobni, vokal

Diskografija:

◆ Nina Bulatovix live (samozaložba, 2010)
◆ Jate (Kapa Records, 2014)

Kontakt:

● entaklepimejl@gmail.com
● nina.bulatovix@gmail.com

Povezave:

◆ facebook
◆ bandcamp

Prihajajoči koncerti:

● 6.2.2015 - Satchmo, Maribor (+ Y)
● 7.2.2015 - Metulj, Bistrica ob Sotli (+ Dance Mamblita)
● 13.2.2015 - Pr' Gabrijelu, Cerkno (+ DJ BIgor)
● 20.2.2015 - Kotlovnica, Kamnik (+ Nikki Louder)
● 21.2.2015 - Trainstation Squat, Kranj (+ Vlasta Popić)


NAGRADNA IGRA: Podarjamo dva CD albuma »Jate« in vinilno ploščo od skupine Nina Bulatovix. Vprašanje je razmišljajoče narave, nagradili pa bomo najboljše odgovore: "Kje smo in kam gremo?" Odgovore nam prosim skupaj z vašim naslovom pošljite na: slovenia.punkrock@gmail.com s pripisom za nagradno igro in navedite za katero nagrado se potegujete. Odgovore bomo sprejemali do vključno 20.1.2015. Nagrajenci prejšnje igre, ki so prejeli nagrade od skupine UnderPodnGrabn so: Niko Kociper (majica), Jošt Zalokar (majica), Patrik Kociper (CD) in Urška Vogrinec (CD).

petek, 09. januar 2015

Solunski Front - Mali Svet

Naslovnica
V letu 2014 je luč sveta ogledala še ena zanimiva izdaja. Namreč, pri založbi NE Records so se odločili izdati stari material od skupine Solunski Front. Album nosi naslov »Mali Svet«, na njem pa je zbranih vseh 17 ˝zaprašenih˝ komadov, ki so jih skozi delovanje posneli člani skupine. Izdaja je dostopna na vinilni plošči in CD-ju, v omejeni nakladi seveda.



Solunski Front je punk bend, ki je tresel odre v osemdesetih. Skupaj z bendi Defektno Efektni, Radnicka Kontrola, TV Moroni, Krvna Zrnca in ostalimi so krojili vrh takratne beograjske scene. Na njihovo ustvarjanje so vplivali Ramonsi in številni britanski punk bedni, ki so konec sedemdesetih rastli kot gobe po dežju.

Zadnja stran izdaje in seznam pesmi.
Sprva so bile smernice benda punkovsko usmerjene, kasneje pa so začeli posluževati tudi hardcore prijemov. Pesmi so postajale vedno krajše in hitrejše, leta 1983 pa so posneli prve skladbe. Svoje pesmi so začeli izdajati na več kompilacijah, ki jih pod svoje okrilje vzel založba No Profit Tapes. Na njih so se znašli skupaj z bendi Necrophilia, Herpes Distress, U.B.R., Quod Massacre, Dva Minuta Mržnje, Vrisak Generacije, Odpadki Civilizacije in ostalimi. Skupina je nastopala na različnih prizoriščih širom Jugoslavije. Oder so si delili tudi z bendom Youth Brigade, ko so nastopili v Beogradu leta 1984 ter z B.G.K. istega leta v Novem Sadu. Izbrskali pa smo reportažni posnetek, ko so se pojavili v Ljubljani, novinar: Igor Vidmar.



Leta 1985 so izdali demo ploščo na katerem je mesto našlo šest pesmi, ki so bile posnete v studio Činč v Ljubljani. Njihove pesmi so našle pot tudi do radio postaj, skladba ˝Ratnom drugu u čast˝ pa je svojo mesto našla na »Ventilator 202 Top 10 vol. 3«. Skupina je leta 1985 prenehala z delovanjem, razlog pa je bil odhod na služenje vojaškega roka. Leta 1996 je izšel še EP »Mali Svet« s štirimi komadi.

sreda, 07. januar 2015

Valterap se vrača z novo plato

Ob koncu decembra je novo ploščo navrgl poetični punker in MC Valter Lapanja, po domače znan kot Valterap. Izdaja nosi naslov »Krap«, na njej pa je zbranih 7 štiklov. Skozi njih izpoveduje svoje poglede na svet in situacije, ki jih je doživel. Ta kratkometražni album je izšel v samozaložbi, poslušate pa ga lahko na bandcampu.



Valterap je svojo pot začel konec devetdesetih, za sabo pa ime že nekaj izdaj. V svoji zbirki ima demo »Nekitakegaku«, leta 2005 pa je izdal prvenec »Malomatomanemona«. Sodeloval je tudi na številnih kompilacijah in če jih naštejeno po vrsti: »5'00'' slave za narodov blagor«, »Go elektrik«, »Hiphop kuhna«, »Od Soče do Korna vol. 1«, »G.U.A.R.« in »Imamo dobro glasbo Val 012«. Za sabo ima številne nastope, bil pa je tudi udeleženec klubskega maratona Radia Študent. Nekaj časa je sodeloval z bendom Veto, a je kasneje zapustil skupino zaradi različnih pogledov na glasbo.

Valterap @Mostovna, 22.3.2013. Foto: Jasmina Lozar, JZA crew




















Valterju je rap orodje izražanja. Znan je po besedičenju v lokalnem narečnem jeziku solkanščini, kar njegovo izražanje naredi še bolj pristno. Odlično se znajde tudi v freestylu, kjer je v ospredju hitro razmišljanje in improvizacija. Je človek odprtih misli in pogledov. Njegova besedila so polna kritičnih pogledov, saj brez tega njegova besedila ne bi bila taka kot so. Je brez dlake na jeziku, do določene situacije se opredeli tako kot misli, da je prav. Vodi tudi oddajo »Od glave do rapa«, ki se vsak četrtek zvečer vrti na Radiu Koper.

torek, 06. januar 2015

The Domestics - Routine & Ritual

Člani skupine The Domestics. Foto: James Booth
Odkrili smo zanimiv bend in izdajo. Torej, The Domestics so navrgli drugi album z naslovom »Routine & Ritual«. Na izdaji se nahaja 15 štiklov, ki nam poženejo kri po ožilju. Gre namreč za hardcore punk paljotko, ki nas vabi na divji ples in premetavanje. Album je izšel 25. decembra pri založbi TNS, fizično pa je dostopen na vinilni plošči ter CD-ju.



Člani skupine The Domestics prihajajo iz vzhodnega dela Anglije (EAXHC), kjer so nastali bendi kot so Extreme Noise Terror, Raw Hrup in Stupids, če naštejemo le nekatere. Kot zanimivost naj povemo, da je kot gost pri skladbi »Fuck Your War« svoje vokalno/brutalne sposobnosti predstavil tudi Dean Jones iz Extreme Noise Terror.



Svoj navdih za ustvarjanje glasbe so The Domestics našli v bendih Poison Idea, Black Flag, Negative Approach, Minor Threat, Circle Jerks, Off!, Dead Kennedys, Discharge, Bad Brains ipd. Zdaj vemo s kom imamo opravka. The Domestics so tudi socialno ozaveščen bend, ki v besedilih premagujejo frustracijo in depresijo, poudarjajo pa pozitivne vrednote v sceni in družbi.

Band deluje od leta 2011, leto kasneje pa so izdali prvenec »Keep It Lean«. V svoji zbirki imajo tudi G.D.P. E.P. izdajo ter live album. Svoj prispevek pa so dali še na kompilaciji Without Kibou There Is Nothing... Volume 1 In 2, ki sta izšli v preteklem letu.