petek, 27. februar 2015

Wasted Time: "Več muske v Trž'č!"

Wasted Time @Mengeš, 7.11.2014.
Wasted Time so punk rock trio iz Tržiča, ki je z delovanjem pričel leta 2012. Navdih za ustvarjanje črpajo iz duha skate punka 90-tih, ki so ga najbolj zaznamovale skupine kot so NOFX, Rancid, No Fun At All, Bad Religion, Millencolin, Jawbreaker ipd. Po nekaj začetnih težavah z bobnarji, se je skupina leta 2014 ustalila in jo sedaj tvorijo Matej Praprotnik na vokalu in kitari, Luka Stroj na basu ter Tilen Perko za bobni.

Skupina je nastopila tudi na lanski ediciji Punk Rock Holidaya (beach stage), ko se je prebila skozi sito kvalifikacij s pomočjo glasov oboževalcev. Po še nekaj nastopih in dobremu odzivu publike so na vajah v DIY stilu posneli prvi pravi EP »Time Well Wasted«. Ta je luč sveta ogledal letos, izdajo pa je podprla tudi Založba Punk Portala (ZPP). V besedilih se izogibajo političnih tematik, ker po njihovem to že prakticira večina tovrstnih bendov. Vseeno pa govorijo o vsakdanjih problemih družbe, ne manjka pa seveda komičnih vložkov. Članom skupine smo postavili nekaj vprašanj, band meseca.



1. Vaša pot se je pričela leta 2012. Kako je prišlo do nastanka skupine Wasted Time?

Matej: Vse se je začelo, ko je Luka kupil kitaro. To me je spomnilo na to, da ima sestra tudi eno in sem jo šel iskat pa sva začela igrat.

Luka: Z Matejem sva začela igrati kitaro in potem je bilo logično, da začneva band. »Če so tisti tipi iz nekega X punk banda spravili skupaj en band, ga bova pa midva tudi«.

Tilen: Takrat se je začela njuna pot, ampak jaz sem se skupini pridružil šele proti koncu leta 2014. Prijatelj mi je rekel, da lokalni bend išče potrebuje bobnarja, jaz pa sem bil takrat tudi že lep čas brez benda in tako sem si rekel, da se splača poskusiti. Dobil sem njun mail, dobili smo se pri basistu v garaži, kitarist je že tako ali tako njegov sosed in ga dve uri žgali in poskusi naštudirati tiste tri komade, ki sta jih imela pripravljene zame. Ko je bili konec vaje sta rekla, da sem v bendu.

2. Kaj je bistvo vašega delovanja oz. ustvarjanja? 

Luka: Bistvo je, da nam ni dolgčas.

Matej: Na kratko povedano samoizražanje skozi glazbo. 

Tilen: Jaz sem samo bobnar, jaz ga samo žgem takrat ko mi onadva rečeta. 

3. Od kod ime skupine? Se vam zdi čas, ki ga posvečate bendu zapravljen? :)

Matej: Heh, ime sva se tko spomnila enkrat na vajah z Lukom. Najbolj random stvar. Suits it xD. Ne niti približno ne! Mislim je zapravljen, vendar na dober način.

Luka: Ime je ubistvu iz komada (Blink 182 – Wasting Time), ki se je ravno predvajal, ko sva zabijala čas pri izbiranju novega imena, torej logično od tam Wasted Time. Se pa velikokrat zgodi, da smo precej neproduktivni. :)

Tilen: Pojma nimam od kod ime skupine in tudi nikoli nisem vprašal. Sem imel že prej dva benda, ki sta nosila veliko bolj odtrgani imeni, pa tudi nihče ni nič vprašal. Zdi se mi pa, da ta čas, ki ga preživimo na vajah ni slabo zapravljen, saj meni kar koristi, da se še malo glasbeno razvijam in da se na vajah malo razmigam in zašvicam.

4. Vašo skupino so v začetkih pestile menjave članov. Ste se sedaj le ujeli? 

Matej: Ja res je. Imeli smo veliko težav z bobnarjem ampak sedaj stvar lavfa kot mora.

Luka: V bandu je bil vsak, ki je imel pet minut časa, tud če ni imel pojma o inštrumentu ali petju itd. Zdaj je pa to bolj resno.

5. Septembra je v bend prišel tudi novi bobnar Tilen Perko. Tilen, kako se počutiš kot sveži član postave? Sta te Matej in Luka lepo sprejela? :) 

Tilen: Kot novi član se počutim dobro, res da smo 7 let narazen ampak smo se dobro ujeli, čeprav na čase se moramo malo ustaviti, ker sem jaz preveč utrujen za bobni, saj po dveh ali treh urah na vaji od mene terjata svoj davek, ampak samo za 5min.

6. Skupina deluje kot trio. Kako imate razdeljene delovne funkcije?

Matej: Haha, v bendu vsak skrbi za svoje reči. Več ali manj je tako. Če je blo pa mišljeno kot kdo dela komade in to, je pa Luka več ali manj za vse odgovoren, on naredi komad, pa ga sam zvadimo. Snemanje komadov ma tudi on čez. Midva s perkotam samo igrama več ali manj. xD

Luka: Mi smo naredili = jaz sem naredil...

Tilen: Za nastope in komade skrbita Luka in Matej, Luka mogoče še malo bolj. Glede pisanja komadov jaz nisem naboljši, čeprav imam plan spet po dolgem času narediti enega ali dva.

7. Na vaše ustvarjanje so vplivali razni skate punk bendi iz 90-tih. Kdo vas je navdušil za tovrstno glasbo?

Matej: Najbolj so me za to navdušili NOFX zaradi ˝boli me kurac˝ stila. Sedaj kasneje pa bolj kakšni Four Year Strong, Set your goals, Wonder Years, Real Friends, Heartsounds, Bayside...

Luka: Bandov je veliko, začel sem z igranjem komadov NOFX in Blink-182, potem pa še kakšne bolj hard bande kot so No Fun At All, Off With Their Heads, Fenix TX, Propagandhi...

Tilen: Jaz nikoli nisem preveč poslušal punka, je bila pa to prva glasba s katero sem stopil v stik, kar se tiče bendov in od takrat naprej sem v teh vodah in me ne zanima preveč, da bi odšel drugam. Za to glasbo, so nas pa takrat, ko sem začel z glasbo in bendi, navduševali Blinki, Sum 41, Offspringi in pa seveda NOFX.

8. Letos ste navrgli prvi pravi EP »Time Well Wasted«, ki je nasledil izdajo »Furam Safr«. Je bil vaš čas namenjen nastajanju EP-ja tokrat dobro zapravljen? :) Od kod naslov EP-ja?

Naslovnica EP-ja
Matej: Jah smo (sm) zadovol(n)i. Glede na to, da je blo vse skup posnet in zmiksan v cca. dveh urah je adijo. Bi pa lahko bilo boljše. To pa zmerej. Čas je bil zapravljen odlično. Še ena taka fajn izkušnja. 

Luka: Naslov je prišel iz ene vaje, ko res nismo naredili nič v treh urah. Potem pa je prišel ven slogan Wasted Time – Time Well Wasted in se je Tilnu zdelo fajn za ime plate. Tako naredimo vse naslove tudi za komade, manj kot 5 sekund truda.

9. Izdaja je izšla v samozaložbi s podporo ZPP in je zapisana tudi na CD-ju. V kolikšni nakladi je izšel EP? Kdo vam je pripravil slikovno gradivo?

Matej: CD je izšel v nakladi 30 CD-jev. Ko to gre se delajo po naročilu. Slike pa to smo vse sami zrihtal (oz. Luka).

Luka: CD-je delamo doma sproti po potrebi, vzamemo jih nekaj na koncerte in jih razdelimo obiskovalcem. Vso grafiko za band pripravim jaz.

10. Pesmi ste posneli kar v vadbenih prostorih na DIY način. Ste zadovoljni s posnetki? Kdo vam je še pomagal pri snemanju?

Matej: Ja res je ja. Vse skupaj nam je vzelo ene vaje. Še toliko ne. Moram rečt da sm kar zadovoljen, čeprov bobni niso tok dobr posneti ker nimamo dovolj mikrofonov.

Luka: Wasted Time + mešalka + podrt laptop + komplet treh mikrofonov za 15€ = plata. Pri tem pomaga še splet in omogoča, da sem naštudiral osnovno miksanje in produkcijo.

Tilen: Z posnetki sem zelo zadovoljen, glede na to na kakšne način smo posneli bobne.

11. Na EP-ju se nahaja 9 skladb. Kaj želite sporočiti skozi besedila in kdo je glavni pisec le-teh?

Matej: Sporočila ni. Napišeš komad o čemer se ti zdi, da bi pisal. Nimamo neke določene teme, da bi pa zdej samo o politiki delal komade. Glavni pisec je Luka, takoj za njemu sm jaz, Perko pa nč ne dela. :)

Luka: Ko dobimo kašno melodijo napišemo še besedilo o neki stvari, ki nam pade na pamet. Smo pa opazili da je večina tanovih komadov depresivnih, potrebna bo sprememba. En komad je priredba, ta 9-ti komad je pa krneki - ni komad. Itak smo pa pozabili posnet ene dva komada. :)

12. Sveže pesmi ste že pred nekaj dnevi uspešno predstavili na natečaju Botečaj, kjer ste tudi zmagali na predizboru v Velenju. Očitno je bil odziv publike pozitiven, kako ste vi videli ta večer? 

Wasted Time so bili zmagovalci predizbora
 natečaja Botečaj v Velenju, 20.2.2015.
Matej: ZAKONNN! Da se vidi, da smo na pravi poti kar se pisanja komadov tiče. Jaz sm ga videl bolj kot to, da morem začet bolj vadit.

Luka: Bilo je precej dobrih bendov in smo bili prepričani, da nimamo možnosti za zmago in potem smo kar zmagali (WTF?). Večer je bil dober, sploh ker imajo tam poceni burek.

Tilen: Ta večer sem videl kot še en nastop, kjer poskusimo samo odigrati do konca, ne da bi preveč zajebali, kot v Novi Gorici, kjer sem jaz pozabil kako gre najnovejši komad, ampak iz tega nam je uspelo narediti smešno situacijo in vsi so se smejali. No, tukaj pa smo tudi imeli incident s kitaro, ki se je snela iz pasu in razglasila, ampak smo se hitro izvlekli in nadaljevali.

13. Konec leta 2014 ste gostovali tudi v novi oddaji »V svojem ritmu«, ki bo na male zaslone RTV SLO prišla kmalu. Kako ste se znašli kot gostje v tej oddaji? Ste zadovoljni z vašim nastopom in sodelovanjem?

Matej: Za to oddajo smo dobili mail od RTV, če hočemo snemat. In valda smo šli snemat. Ja jaz sem zadovoljen zelo! Pršli, videli ka je fora, posnel,... zame je bila taka fajn izkušnja. Čim več tega.

Luka: Potrebovali so mlad punk band za oddajo in so našli nas, ker smo prejšnje leto igrali na PRH in smo sprejeli, to je to. Nastop je bil super, priporočamo ogled zaradi zanimivega razpleta, pa še vidi se, da ne nakladamo ko rečemo, da za nov komad ne porabimo več kot 5 minut truda. :)

Tilen: Še zdaj mi ni povsem jasno, kako smo se znašli v tej oddaji. Pač mi je enkrat nekdo iz benda rekel, da snemamo oddajo za RTV in to je bilo to. Že čez kakšen teden smo snemali in čeprav se sam ukvarjam s snemanjem in temi scenami, sem bil sedaj jaz tisti, ki je bil pred kamero, pa še moral sem igrati bobne! Ampak je živčnosti hitro minila in z vsem snemanjem sem bil zelo zadovoljen, glede nastopa bom pa moral počakati, da nas vidim po TV.

14. Nastopili ste tudi na lanski ediciji Punk Rock Holidaya. Nastop so vam omogočili vaši oboževalci, ki so vas z glasovi ponesli na festival. Kako ste se počutili kot bend na festu? Ste bili zadovoljni z nastopom?

Matej: Men je biu filing fenomenalen v družbi velikih. Že samo, da lahko igraš na takem velkem festivalu je nekej posebnega. Nastopa pa nebom komentiral.

Luka: Ko sva z Matejem prišla prvo leto na PRH sva se hecala, da bova mogoče kdaj tam igrala, no čez nekaj let pa smo res. Itak je blo super, sploh ker sem lahko nadlegoval frontmana skupine NOFX (namig - nima rad selfijev).

15. Kateri koncert vam je najbolj ostal v spominu in zakaj?

Matej: Moram rečt sta do zdaj dva in sicer prvi na Tednu mladih v Kranju, drugi pa na Mostovni v Novi Gorici. Oboja zato, ker ni blo nič pofušan. Pa zato ker je bilo veliko publike, ki je dejansko sodelovala... Namesto, da nikjer ni nobenega pred odrom in so vsi na telefonih v kotih.

Luka: Vsak naš koncert je nekaj posebnega, ker gre vedno nekaj narobe. Zato se vam splača pridet na naš koncert. Nikoli dolgočasen nastop.

Tilen: V zelo dobrem spominu imam vse koncerte, kajti do sedaj smo imeli samo tri.

Luka: No, on jih je imel tri, midva pa že 8 ali nekaj takega.

16. Poleg vas v Tržiču delujejo še Paraziti P. 13. Ste na kakršenkoli način povezani med sabo, sodelujete? 

Matej: Ja seveda. Njihov bobnar ima studio, pri njemu smo snemal prvi komad. Skupaj smo imel koncert. Medsebojno se podpiramo in delamo reklamo drug drugem. Skupaj hodimo po gostilnah…

Luka: Parazite podpiramo pri kakršnikoli neumnosti, ki se jo spravijo izvest.

Tilen: Jaz se s Paraziti zelo dobro poznam, saj sem prav z vsem hodil skupaj v osnovno šolo. Smo zelo dobri prijatelji in ko sem bil še s prejšnim bendom, smo vedno poskusili drug zraven drugega vriniti na koncert, nekaj kar počnemo še danes.

17. Kot ste sami dejali imate vadbene prostore v Medvodah. Kaj pa v Tržiču ni primernega prostora? 

Matej: Ja res je. V vadnici pod pošto v Medvodah. Ne v Tržiču ni nč! Oz. je ampak za tako ceno kot jo hočejo za najemnino lohk že novo kitaro kupm.

Luka: Tržič je ena navadna luknja. Najde se kakšen plac, ampak za tako ceno, kot jo imajo postavljeno za mesečno najemnino, rajši neham igrat.

18. Obstaja sploh kakšen alternativni klub oz. bar v Tržiču, ki podpira tovrstno glasbo ali se obračate bolj proti Kranju, recimo v Trainstation Squat? 

Matej: V Tržiču zaenkrat ni nobenega takega kluba, kjer bi se dalo igrat. Ni niti podpore občine, zato je vse izven Tržiča. Kranj, Ljubljana...

Luka: Na Trainstationu smo imeli prvi koncert pa tudi povabijo nas na kakšen dogodek. V Tržiču imamo pa oder na Gorenjski Plaži in me zanima, če se bo letos kaj dogajalo, prosti večeri za bande manjkajo... (vsi pisat na županov FB profil, več muske v Trž'č!).

19. Scena v Sloveniji. Je po vašem mnenju pri nas dovolj alternativnih dogodkov? Kaj bi vi dodali sceni, da bi jo naredili pestrejšo in bolj odprto ljudem?

Matej: Premalo, veliko premalo! Več klubov bi moglo imet zvečer z živo glasbo. Je pa problem, ker noben noče več igrat zastonj kurbe pa nočejo plačevat :) … Dodal bi več dogodkov, več reklame za tako muziko, več oddaj o temu, da se jo približa ljudem.

Luka: Več ˝open˝ večerov po klubih za novonastale skupine s prosto vstopnino, ljudje bi prišli na žurko, skupine bi lahko nastopile in to je to, odkrije se kakšen nov band, folk se ima fajn.

Tilen: Zdi se mi, da je takih dogodkov veliko, imam pa občutek, da niso dovolj promovirani in da javnost na splošno na punk bende glede kot na skupino tipov, ki razbijajo po bobnih, nekaj drgnejo po kitarah in se vsi pijani derejo v mikrofon.

20. Vaši načrti za prihodnost. Vas mika tudi tujina?

Matej: O seveda. Tujina je nek tak cilj za katerega in vsi upamo, da se uresniči. Ker si pol že čist international. Mislim lepo bi bilo it tud nekam ven iz Slovenije in igrat, kjer te ljudje ne poznajo in se lahko predstaviš.

Luka: Če bo šlo vse po planu do konca leta upamo, da bomo posneli plato v kakšnem studiu, čimveč nastopov, čimveč novega materiala, mogoče kakšen koncert v bližnji tujini.

Tilen: Mene zelo mika tujina, samo je pa treba najprej imeti vsaj nekaj dobrih posnetkov pa še kakšen videospot, vsaj po mojem menju, to je pa nekaj kar nam še manjka, zaenkrat...

21. Kateri so vaši naj albumi v letu 2014? 

Luka: The Menzingers - Rented World, Lagwagon - Hang, ponovna izdaja Jawbreaker - 24 Hour Revenge Therapy.

Matej: Real friends - Maybe this place is the same and we're just changing, Bayside - Cult, Insomnium - Shadows of the dying sun (metalc sm jbg.)

22. Vaše zaključne besede…

Matej: Špilal se je, špilal se bo, pridte nas pogledat na kakšen koncert pa da razturamo!

Luka: Pridite nas gledat, poslušajte kakšen naš komad, podpirat nove bande pa jim delat reklamo, pa če bi nas kdo rad povabil na kakšen nastop smo vedno na voljo.

Tilen: Upam, da se spet kdaj vidimo na Punk-Rock Holidayu!

Intervju je pripravil Matej Urbanč.



Člani skupine:

● Matej Praprotnik - kitara, vokal
● Luka Stroj - bas
● Tilen Perko - bobni

Diskografija:

◆ »Furam Safr« (2014, samozaložba)
◆ »Time Well Wasted« (2015, ZPP)

Kontakt:

● wasted.time.official@gmail.com

Povezave:

facebook

Prihajajoči koncerti:

● marec (točen datum še ni določen) - finale natečaja Botečaj, eMCe Velenje



NAGRADNA IGRA: Podarjamo tri CD-ejke EP-ja »Time Well Wasted«. Vprašanje se glasi: "Naštejte tri pesmi iz svežega EP-ja?"Odgovore nam prosim skupaj z vašim naslovom pošljite na: slovenia.punkrock@gmail.com s pripisom za nagradno igro. Odgovore bomo sprejemali do vključno 7.3.2015. Nagrajenca prejšnje igre, ki sta prejela CD-ejko od skupine Nina Bulatovix sta Nika Košmrl in Rok Vuzetič. Čestitamo!

ponedeljek, 23. februar 2015

Besposličari - S/T

Naslovnica
Album: S/T
Skupina: Besposličari
Žanr: punk rock, novi val
Format: Vinil, CD
Datum: December, 2014
Založba: NE Records

Nekateri bendi rabijo za objavo albuma več, nekateri pa manj časa. Beposličari so rabili pač več, saj je bil material za ploščo izdan pri švedski založbi NE! Records, posnet pa je bil že leta 1984 in 1985. Gre za bend z vizionarskim imenom, saj so tedaj Besposličari (Brezdelneži) obstajali samo kot bend, sedaj pa so ljudi s tem statusom več kot le to. Skupino so sestavljali Romeo Đomlija (pozneje član legendarnega benda The Spoons) na kitari, danes žal pokojni Robert Matić - Johnny Montezaro na vokalu, Nenad Marjanović - Dr. Fric (pozneje legendarni Kud Idijoti) na basu ter Stipica Bobić -Bobby Ramone in tudi že žal pokojni Vili Parlov - Pipo na bobnih. Romeo Đomlija in Nenad Marjanović - Dr.Fric sta pozneje skupaj zaigrala še v bendu kratkega diha z imenom ex Pistols. Avtor večine komadov in tekstov benda je Romeo Đomlija, nekatere tekste pa je dodal tudi pevec Robert Matić - Johnny Montezaro. Romeo Đomlija je na albumu tudi krivec za oblikovanje ovitka albuma.

Seznam pesmi

S/T album benda Besposličari je bil poleg CD izdaje zajet še na vinilnem (yes!!!) formatu v nakladi 500 primerkov, torej spet lahko govorimo o albumu, za katerega se bo treba grebst. Na plošči se nahaja 15 komadov, kar nanese za okoli 30 minut zdrave punk rock godbe in prikazuje prerez dela tega benda. O samem albumu pa tako, gre za punk rock 'n' roll v stilu legendarnih Ramones, vključno z ramonesoidnimi začetki v komade Je'n-dva-tri-čet'ri. Če zaprem oči, si namesto hrvaškega jezika zamislim angleščino in dobimo Ramones iz starejših albumov. Tako da,oboževalci tega stila glasbe (seveda tudi ostali) -navalite.



Teksti so v hrvaškem jeziku in opisujejo razmišljanja mladine v 80-tih letih v časih SFRJ. Nekateri teksti komadov, kot na primer tekst komada »Besposličari« deluje mogoče malo hecno, ko opisuje življenjski stil takratne mladine. Če pomislim malo boljše pa lahko ugotovim - hej, pa saj se za mladino ni kaj dosti spremenilo od tistih časov. Perpektiva za mlade ni bila rožnata tedaj in sedaj ne kaže nič bolje. Komad »Kalašnjikov Rock and Roll« je prav vizionarski. Kot, da bi fantje napovedovali, kaj se bo zgodilo nekaj let kasneje. Pri komadu »Dokazi Velike Igre« se vidi, da se politiki tudi tedaj niso kaj dosti brigali za mnenje in občutke malih ljudi, ampak so gledali samo na svojo rit. Pri pesmi »Čelična Vrata«, »Happy Family«, »Ja Sam Tip«, »Tako je Dobro« je skupna nit nerazumevanje družbe za stanje in razmišljanje mladih, ki pač ne razmišljajo in gredo skozi življenje po ustaljenih vzorcih oz. po liniji najmanjšega odpora in jih standardni način razmišljanja in življenja utesnjuje. Ne smem pa pozabiti še komadov »Dosta mi je Svega«, »Jimmy Boy«, »Zeleno-Crveno«, »Moj Tip Djevojke«, »Ti nisi jedina«, »Noć velikoh valova«, »Yeah Yeah« in pa »Osječaji (ne treba da se kriju)«, kjer gre za nekako temačne tekste o stanju tedanje družbe. Če gledam ploščo samo iz vidika tekstov, gre za izjemno temen album, ga pa na srečo "rešuje" ramonesoidni punk z včasih hitrejšimi komadi tako, da celotna stvar ne izpade morbidno.

Člani skupine

Ja, Besposličari niso bili "trendy bend", saj je v času, ko so delovali v glasbi vladala že neka nova smer. In ravno to, da niso bili v trendu, jim daje brezčasnost s katero so se vpisali na zemljevid puljske, jugoslovanske in z izdajo albuma pri švedski založbi NE! Records tudi svetovne punk rock scene.

Piše: Sašo Kolarić

petek, 20. februar 2015

Inde ustvarjalna platforma in nova odskočna deska za vse generacije

Nahajamo se v Kopru z namenom, da se seznanimo z delovanjem U.P.I. (Ustvarjalne platforme Inde). Govora je o zapuščenih prostorih nekdanje tovarne Inde, kjer so si posamezniki in razni kolektivi samoiniciativno uredili prostore z namenom druženja, ustvarjenja ter delovanja na različnih projektih in problematikah. Podporniki so pred kratkim javnosti predstavili svoj manifest in začel z javnim delovanjem. Med 5.-8. februarjem so pripravili otvoritvene dogodke z okroglimi mizami, konferenco, koncerti, jam sešnom,  fotografsko razstavo, predstavili so tudi knjigo Časopis za kritiko znanosti, imeli so vegansko večerjo, free shop, skupščino in še kaj bi se našlo. Inde je medtem dobil tudi novo podobo na fasadi. Ker pa je Inde del stečajne mase pod lastniškim varstvom stečajne upraviteljice Kraškega Zidarja, so Indijevci izbrali delegate za pogovore in se že aktivno pogovarjajo o nadaljnji usodi prostora. Upamo na srečen konec. Medtem pa bo že danes v prostorih Indeja potekal nov dogodek in sicer okrogla miza ter eksperiment akustični jam sešn. V nadaljevanju se bomo osredotočili na zgodbo in delovanje okoli Indeja.

Vhod v Inde.
indeplatforma.org/galerija
Ko sem prišla v Inde, sem bila zelo presenečena. Vse lepo urejeno, z manjšim šankom, ping pong mizo, prijaznim dostopom za invalide, skratka lepše kot marsikje. Zanimiva družba, spontani ljudje, voljni pomagat vsakomur in z močno željo narediti nekaj koristnega in spremeniti svet na boljše. V Indeju so vsi enakopravni. Vsak posameznik velja enako kot ostali. Zato Inde nima imen, ni vodje, ni nekoga, ki bi ukazoval... Družba je pozitivna, polna volje do življenja. Po marsikom od njih se lahko samo zgledujemo, vsaj v spontanosti in neobremenjenosti. Pogovarjala sem se s tremi osebami, vsedli smo se v krog, vsak pa je povedal del zgodbe. Pa poglejmo, kaj so družno povedali uporabniki prostora Inde.

Kdaj ste začeli s projektom Inde platforma?

Podporniki Indeja so sami poprijeli za delo.
indeplatforma.org/galerija
»Vse se je začelo prvi teden v oktobru, čisto spontano, z željo, da bi si uredili mesto, kjer bi se lahko zbirali. Ugotovili smo namreč, da nimamo niti enega samega prostora za uresničevanje določenih projektov, ki smo si jih zadali. Na začetku se je zbralo nekaj posameznikov, ki je prijelo za lopate, nato pa je bilo vsak teden več ljudi.« 

Zakaj ravno Inde? 

»Preden se je vse začelo dogajati, smo šli pogledat še nekaj prostorov, ki bi jih lahko zaskvotali, vendar je bil Inde najprimernejši, čeprav v največjem razsulu. Glede na to, da je Inde velika zadeva in da bo potrebno še ogromno časa, da se uredi, smo začeli z malim. Najprej smo počistili dva prostora, v katerih se sedaj nahajamo in še en prostor, ki je bila po vsej verjetnosti menza in kuhinja, gremo pa počasi naprej. Delamo brez nekih ciljev, saj zagovarjamo to, da je Inde ena velika spontana akcija. Glede sanacije prostorov naj pripomnimo, da je zadeva kar nevarna, saj v Inde hodijo tudi ljudje, ki imajo probleme s heroinom, t.i. “junkiji”, zato je po tleh vse polno igel, kar pa je zelo nevarno. Sedaj ko smo začeli urejati prostore, so se “preselili” v zgornje nadstropje, tako, da nas ne motijo in mi ne njih. Pri pospravljanju je potrebno namreč zelo paziti, da se kdo od nas ne zbode na iglo, zato smo se povezali z društvom Svit, ki je uredil posebne zabojnike za odlaganje le-teh.«

Kakšen je vaš namen?

Zunanja podoba Indeja.
indeplatforma.org/galerija
»Sistem je začel zagovarjati individualizem. Mi smo proti temu, najlepše je to, da se lahko med seboj družimo in če tega ne bi bilo, bi lahko bili doma vsak za svojim računalnikom in potem bi lahko šli v kak lokal, kjer bi zopet zapravljali za pijačo. Tukaj pa se zberemo praktično vsi. Prihajajo tudi osebe, ki smo jih do sedaj srečevali samo po lokalih, v Indeju pa smo zbrani vsi skupaj. Aktivnih je okoli 50 ljudi, z ljudmi, ki pa občasno pridejo na obisk, pa dosežemo število 200. To je pa že kar krasen dosežek.«

Kaj ponuja vaš prostor?

»Radi bi poudarili, da Inde ni mladinski klub. Je več, kot to. Prostor je namenjen vsem generacijam in tukaj se lahko dogaja marsikaj. Predavanja, tečaji, koncerti, umetniške razstave, delavnice, skratka vse. Inde je tudi reakcija na krizo v sistemu, pomanjkanje stanovanjske problematike, brezposelnosti mladih, prostorov za druženje. Ne želimo imeti nobenih inštitucij za seboj in želimo biti sami odgovorni za svoja dejanja.«

Nadaljujemo z organizacijsko obliko… 

Prva javna skupščina, 8.2.2015.
indeplatforma.org/galerija
»Ustvarjalna platforma Inde deluje na neki horizontalni ravni. Pri nas ni nobenih vodij. Enkrat tedensko poteka skupščina, na kateri se dogovarjamo, kako bodo stvari potekale dalje. Ponavadi se na njej dogovarjamo za teden dni vnaprej. V redu je to, da ne sanjarimo o stvareh, ki jih želimo imeti, osredotočamo se na to, kaj lahko naredimo danes oziroma največ čez en teden. Imamo sicer neke ideje za naprej, ampak pustimo času čas. Akcije potekajo vsak dan. Imamo različne skupine, čisti in sanira se prostore, dela se stvari, ki jih pač potrebujemo v tistem trenutku. Prejšnji teden je bila javna otvoritev, ki je potekala štiri dni, ta vikend je bilo srečanje ob igranju družabnih iger in skupščina ter veganska večerja, za naprej pa še nismo delali planov. Za naslednji teden se bomo dogovorili v nedeljo na skupščini. Vsakega, ki se pojavi, sprejmemo takega kot je. Niti glede let ni nobene omejitve. Imamo pa neka svoja načela in sicer ta, da med nami ni prostora do netolerantnih, ni prostora za homofobijo, seksizem, nacionalizem itd... Laiku najlažje razložiš, da deluje zadeva na podobnem principu kot Metelkova, ampak za tem v bistvu stoji še dosti več. Nočemo imeti samo prostorov, namenjenih za konzumiranje pijače in organizacijo koncertov, tukaj želimo delati stvari, ki gradijo na solidarnosti, druženju, medsebojni pomoči ter izobraževanju ljudi. Če ima kdorkoli kako idejo, pride na skupščino, izrazi idejo in na skupščini se odločimo, če je ideja v redu. Delamo na principu konsenza, vsako stvar se dogovori skupaj.«

Kaj trenutno najbolj potrebujete?

Sanacija prostorov se nadaljuje.
indeplatforma.org/galerija
»Potrebujemo ogromno stvari, ki jih ljudje ne rabijo več. Pravzaprav je vse dobrodošlo. Še posebej prav bi nam prišla pomoč pri sanaciji, največ, kar si lahko želimo, si želimo ljudi, ki nam bi pri sanaciji pomagali. Vedno jih primanjkuje. Zelo so zaželeni tudi prostovoljni prispevki. Če bi nam kdo, ki ni iz Kopra, želel darovati kakšno vsoto, je najboljše, da se oglasi pri nas, da vidi tudi prostor in se spozna z nami. Zaenkrat nismo povezani z nobenim društvom, odprtega nimamo nobenega računa, zato je dobro, da se nam prispevke da osebno. Vsak, ki ga naše delo zanima, lahko piše na UPI platformo in se nato lahko dogovorimo za obisk.«

Kakšno prihodnost vidite?

Nastop tolkalske skupine na otvoritvi.
indeplatforma.org/galerija
»Zavedamo se tudi, da smo samo trenutni uporabniki prostora in da se hiša prodaja. Če bodo en dan sem prišli bagerji, se bomo pač prisiljeni odmaknit. Dobro pa vemo, da se to še ne bo zgodilo tako kmalu. Kako se bo razvijala ta zadeva z Indejem, nam še ni čisto jasno, karkoli se bo zgodilo, bomo o tem predebatirali na skupščinah. Smo se pa za prostor seveda pripravljeni boriti. To pa zaradi tega, ker nam je predvsem pomembno to, da ljudje pridejo in da vložijo nekaj svojega časa in truda v to, kar imamo. Ni toliko pomemben materialni vložek. V prvi vrsti je pomembno prizadevanje ljudi, da nekaj naredijo. In če nam bo kdorkoli poizkušal prostor odvzeti, bomo zaradi tolerance in truda, ki so ga vložili ljudje, temu primerno ukrepali.«

Je Inde morda logična zamenjava za MKC Koper?

Otvoritvenih dnevov se je udeležilo lepo
število ljudi.
indeplatforma.org/galerija
»Radi bi poudarili, da Inde ni zamenjava za MKC, ki so nam ga vzeli. Inde je zaživel v mesecu oktobru, ko še ni bilo problemov na tem področju. Prostor bi tako ali tako preuredili, ne glede na to, kar se je v MKC-ju dogajalo in to je le naključje dogodkov. Največji problem, ki smo ga imeli z mediji je to, da so Inde skoraj v vsakem članku enačili z nekim mladinskim klubom, kar to definitivno ni. Inde je dosti več in takih prostorov primanjkuje. Moramo povedati tudi to, da niso bili vsi ljudje, ki sodelujejo in pomagajo v Indeju, vpeti v zgodbo MKC-ja. Eni so enostavno živeli čisto drugačno življenje, pa so se UPI-ju pridružili vseeno. Zato bi radi še enkrat poudarili, da Inde nima nobene vloge ali povezave z odvzetim mladinskim centrom. Če nam Popovič vrne nazaj MKC, bo pač tam mladinski center, Inde pa bo še vedno ostal, ker je to več, kot mladinski center in take prostore družba potrebuje.«

Srečno Inde!
indeplatforma.org/galerija
Glede zadnjih dogodkov, ki se odvijajo okoli pogovorov s stečajno upraviteljico kot lastnico prostorov še sporočajo: »Nihče nas (še) ne meče ven! Tukaj smo, vsak dan, s telesi in umi. Pridi, podpri in soustvarjaj Ustvarjalno platformo Inde. Kakor že zadnje 4 mesece najbolj potrebujemo delovne ročice za dnevno pomoč pri sanaciji. Tudi program se dela, sproti in po zmožnostih. Komunikacija s stečajno upraviteljico poteka. Zato poleg branja dnevnega časopisja, več zahajaj v U.P.I., soustvarjaj in podpri. Tvoje telo je resnično orodje solidarnosti. S svojo prisotnostjo se sam/a prepričaj, da smo še vedno tu! Da U.P.I. ostajajo!« Srečno Inde!



Piše: Mojca Lubej

sreda, 18. februar 2015

Napovedujemo večer stare šole hc/punka-a

Slovenski Punk Rock Portal v sodelovanju s KUD KURD pripravljamo koncert »Kids of the black hole«. Koncert se bo zgodil v soboto, 21. februarja 2015, ob 22:00 v mariborski Pekarni. Vrata se bodo odprla pol ure prej, na dogodku pa bodo nastopili skupine, ki predstavljajo staro šolo hardcore punka:

► Final Approach (Krško)

► S.Z.I. (Železniki)

► Terror Unit (Maribor)
     
Prispevek za bende bo znašal 4 evre. Na dogodku bo vzpostavljen tudi distro. V koncertno dvorano bo dovoljen vnos lastnih opojnih in neopojnih pijač. Vabljeni!
  
Kratek opis skupin:



Final Approach
V klub KURD prihaja motor krške hardcore scene Final Approach. Njihovo ime je dobro znano na domači in tuji alter sceni, znani pa so tudi po živahnih nastopih. Nastali so leta 2002, pičijo pa old school hardcore punk, ki jo korenine pognal v 80-tih. Hitri in kratki komadi so ključ, ki se ga držijo člani skupine Final Approach. V besedilih se dotikajo političnih tem in družbenega angažmaja. Decembra so navrgli novi album »Sleep, Work, Buy, Die«, ki ga bodo premierno predstavili v Mariboru! Slednji je izšel pri Dirty Harry Punk Records iz Zagreba, izdajo pa je podprla tudi Založba Punk Portala. V svojo zbirki imajo še album »Discover Hate«, pa prvenec »Lost Youth« ter EP »Trash Me«. This is Krško, Not LA!


Sirup za Izkašljevanje
Zvoke stare šole hardcore punka pa bodo v Pekarno prinesli tudi legendarni S.Z.I. - Sirup za Izkašljevanje. Skupina prihaja iz Železnikov, kjer vedo kaj je dobra alternativna glasba in crust. Skupino S.Z.I. sestavljajo sami prekaljeni glasbeniki, na sceni pa so že skoraj dvajset let. Znani so po neposredni naravnanosti besedilih, ki dobijo svoj smisel brez dlake na jeziku. Skozi delovanje so navrgli album »20th Century« ter izdajo »Live from Železniki«, kaseta pa je bila takrat prevladujoč zvočni nosilec. Imajo tudi 4 way split kaseto skupaj z bendi Igne Natura Renovatum Integra, Ataxiofilia in Infernal Disgust. V prejšnjem tisočletju pa so izdali še 7˝ vinilno ploščo skupaj z bendom Senseless, ki jo lahko dobite tudi preko distra portala. Zagotovljena zdrava mera hardcore crust punka!


Terror Unit
Terror Unit je sveža skupina, ki je nastala v prvi polovici prejšnjega leta. Gre za hišni bend kluba KURD, iz katerega se večkrat slišijo hrupni zvoki, ki jih tvorita Ivan Žibert na bobnih in vokalu ter Žiga Valh na distorziranem basu. Navdih za ustvarjanje sta našla v različnih podzvrsteh metal in punk glasbe. Skupina sicer ne mara glasbenih oznak, vendar se v njuni glasbi slišijo vplivi crust punka, hardcora in extremnega metala z death, black, thrash začimbami. V besedilih predstavljata svoje horror ideje, anti-politično držo, kritiko družbe in njenih ustaljenih (tradicionalnih) praks. Terror Unit imajo dve demo izdaji in sicer »Live Demoliton« ter »Slaughtering the Democrats«, kjer se nahaja tudi singl »Skate the Graveyard«. Sobotni koncert bo njun prvi, zato si sigurno zaslužita podporo in vso pozornost!


Hvala za obisk in podporo!

Piše: Darko Krapetovič

ponedeljek, 9. februar 2015

Izšla je kompilacija Punk Rock Val 2014

Naslovnica
Album: Punk Rock Val 14
Skupina: V/A
Žanr: punk, hc, alter
Format: CD, digital
Datum: Januar, 2015
Založba: ZPP

In vendarle smo jo dočakali. Namreč, luč sveta je ogledala kompilacija z naslovom »Punk Rock Val 2014«. Slednja je izšla pod okriljem Slovenskega Punk Rock Portala oz. njene založbe ZPP. Na kompilaciji je zbranih 24 pesmi, ki so jih za izdajo prispevale skupine, ki so v preteklem letu postale bendi meseca. Kot verjetno že veste, za band meseca izberemo tisto skupino, ki je v tekočem času izdala album. Torej, na kompilaciji se je tako znašlo 12 skupin, vsaka pa je prispevala po dve pesmi. Kompilacija je na voljo v obliki CD-ja, svoj kos lahko naročite pri sodelujočih skupinah, lahko pa tudi preko distra portala. Za poslušanja in dolpoteg je na voljo tukaj. Ob tem pa se seveda zahvaljujemo vsem skupinam za sodelovanje in aktivno delovanje na glasbeni sceni.



Na izdaji najdemo skupine iz različnih smeri punka, saj je bil cilj zajeti čim širši prostor, ki ga pokriva tovrstna alternativna glasba. Na kompilaciji se je tako znašel indie kvartet Čao Portorož kot band meseca januarja, ki v svoje izražanje vpeljuje številne alter žanre, razvpete med alter rockom, rock´n´rollom in punk rockom garažnega stila. Kot band mesec februarja so nas prevzeli Gužva u Bajt, ki v svojem prepričanju sledijo punk idealom, v katerih vidijo alternativo ˝pocukranim˝ skupinam. »Mozak jim je pun(k)!« S svojim neposrednim serviranim punk hardcorom so nas marca navdušili Pungert. Njihova besedila govorijo o uživanju življenja ter človeškemu razumu, ki nas mnogokrat odpelje na kriva pota. Aprila je ajdovski trio Harry izdal ploščo »Dead City System«, album pa nas je pustil pečat z angažirano liriko in melodičnem hardcore punk rockom. Mesec kasneje smo se vrnili v Ajdovščino, kajti člani skupine Start at Zero so izdali prvenec ter nas prepričali s svojo vizijo melodičnega punk rocka. Band meseca junija je postala agro punk rock skupina 3=Pjančki, ki nas je prestrašila z naslovom izdaje »Prihaja Trojka«.

V prvem mesecu druge polovice leta smo pozornost vrgli na goriški kvartet Neverend, ki so izdali prvenec »Nothing is Complete«, na njihovo delo pa so vplivali razni kalifornijski skate punk bendi. Avgusta smo se po 3=Pjančkih še enkrat znašli v Železnikih, kjer so za novo izdajo poskrbeli Trifor60. Slednji so nas razveselili z drugo izdajo »Kdo Odloča!?«, na kateri v punk-hardcore-crust maniri predstavljajo svoje videnje na družbo in kritiko le-te. Po dolgem času pa so nas nato z albumom presenetili hardkoraški Odpisani, ki nam sporočajo: ˝Bodite ljudje, ne ovce!˝. Njihov album »Šah Mat« pa je doživel tudi močne pozitivne kritike na domači glasbeni srenji. Oktobra so nas Beer for Breakfast nagradili s prvo dolgometražno izdajo »Bar Riot« in tršimi punk zvoki, besedila pa so usmerjena na problematiko sveta ter sistema v katerem smo se znašli. Mesec kasneje so člani skupine White Stain izdali prvo ploščo »Attached«, njihova godba pa se napaja v modernejših vzorcih punk rocka. Skozi besedila izražajo emocije in kritiko, ki je usmerjena k večji družbeni enakosti in osveščenosti. In za konec je v podzemnem jarku na Koroškem nastal album »Free Lobotomy« skupine UnderPodnGrabn. Njihov zvok se napaja iz različnih alter žanrov, od hardcora in punka, pa do garažnega rock´n´rolla in grunge glasbe. V besedilih izražajo kritični pogled na družbo in njenih norm, glasbo pa uporabljajo kot sredstvo, da to sporočijo poslušalstvu.


Piše: Darko Karapetrovič

nedelja, 8. februar 2015

Radio Marš praznuje!

Marš jih ima 25!
Radio Marš letos praznuje 25. let delovanja, upiranja, šumenja. Svoji častitljivi obletnici bodo nazdravili z bogatim programom, ki se bo odvijal med 8. in 13. februarjem v dvorani Gustaf v Pekarni (koncerti), v Tkalskem prehodu 4 (konferenca) in v Vetrinjski dvor​u (delavnice) v Mariboru. Začnejo že danes, 08.02. na kulturni praznik v folk prostranjih, ko bo vaše podzavesti božal in izzival Bratko Bibič na harmoniki: "Harmonika za Butalce" in predvsem za izven. Ena legenda bo nato predala prostor drugi in oder bodo zavzeli Zlatko Kaučič in Kombo B. Neopisljiva vseprisotnost 15 glasbenikov, ki jadrajo proti vetru.


V ponedeljek, 09.02.2015, se naravnajte na 95,9MHz ali spletni pretok Radia Marš. Namreč v etru bodo v živo gostili improvizirani koncert Irene Tomažin in Nikolaia Galena. Eksperimentalno naravnanost boste popolno izpolnili v sredo, 11. 02. 2015, z Dariem Krmpotićem na žagi, ko se tradicija sreča s prihodnostjo v sodobnosti. V globine trenutka in nesmrtnosti vas bo dalje peljal največji hip našega festivala, Jozef van Wissem. Tega so Vampirski ljubimci Jima Jarmuscha nedvomno postavili na širši zemljevid percepcije radovednih ušes. 

Energični punk rock trio Vlasta Popić bo
nastopil v četrtek, 12.2.
V četrtek, 12. 02. 2015, ste vabljeni v izdih bluesa, rock'n'rolla ter tudi punka, kamor vas boki pač popeljejo - in popeljali vas bodo od punk rock tria Vlaste Popić, ki so pred kratkim navrgli album »Kvadrat«. Ta večer bo nastopil tudi Atile Boštjančiča a.k.a. Tetanus 'till in Prismojenih profesorjev bluesa. Energetski napitki niso potrebni. Grande finale lahko pričakujte v petek, 13. 02. 2015, in pustite osladnosti naslednjega dne vnemar. Črni petek bosta otvorila Dance Mamblita, ki kot vedno napovedujeta hojo po robu zvoka, pomenov in - kaj pa drugega - žura. Na cilj in čez nas bodo zvabili Demolition Group ekskluzivno za Marševo 25-ko in za vas: direktno iz studija, kjer snemajo novo plato, prihajajo na oder Gustafa prepihat inštrumente, kapilare, znojnice in bronhije ter šokirat vaše ušesne brbončice.

Demolition Group bodo razplamteli
oder Gustafa  v petek, 13.2.
Vabljeni na mednarodno konferenco o participaciji v medijih in družbi. Konferenca z naslovom "Participatorni mediji v participativni družbi" bo potekala med 11. in 14. februarjem 2015 v Mariboru, Tkalski prehod 4. Namen konference »Participativni mediji v participatorni družbi« je združevanje vseh deležnikov pri ustvarjanju pravične medijske krajine in razširitev publike Mariborskega radia Študent. Želimo si učinkovitega stika s porabniki, strokovnega družbeno angažiranega dela in odzivnosti na aktualno dogajanje v družbi. Pri premišljevanju medijev kot pomembnega dejavnika sodobnih demokratičnih družb in problemov njihove vloge na globalni, nacionalni in lokalni ravni, se nam pridružujejo mednarodni strokovnjaki s področja medijev in družbe, odločevalci, uporabniki in izvajalci.

Z velikim veseljem napovedujemo, da se bo pri praznovanju Marševe 25-ke pridružil tudi Nikolai Galen, v Istanbulu živeči performer, pevec, pisec in režiser, ki bo vodil delavnico razširjene vokalne tehnike v tednu praznovanja. Vabljeni na vokalno-gibalni trip, ki vključuje: extended vocal techniques & the Shady Choir :: Spontaneous Choreography :: move.voice :: FreedomDANCE. Delavnica bo potekala v Vetrinjskem dvoru od nedelje, 08. 02., do četrtka, 12. 02. 2015. Performerke, špikerji, igralke, pevci, plesalke in raziskovalke radovedneži, pripravite se - take priložnosti ne gre zamuditi!



 Piše: Nina Roškar

sobota, 7. februar 2015

Ignite "zanetili" Gala Halo!

Plakat koncerta
Kakšno srečo imamo, da v naši prestolnici dolgočasne, enolične delovne dni tolikokrat prekinejo dobri koncerti. Tokrat je bil to nastop skupine Ignite, ki je Metelkovo v sredo, 28. januarja lepo potresel z mladimi in že malo manj mladimi premraženimi obrazi. Kalifornijski punk harkdkoraši so Galo Halo obiskali že dvakrat in očitno jim lokacija ustreza. Pred osmimi leti, ko so na topli majski večer nažigali na zunanjem vrtu istega placa, sem bila del norega vzdušja in koncerta, ki ga je nemogoče pozabiti. Tokrat sem z varno distanco čakala nastop zdaj verjetno nekih drugih Ignite.

S pivom v rokah je dober del zbranih preskočil ogrevanje mladostne italijanske skupine LineOut, a je bila Gala Hala vseeno prijetno napolnjena ob njenem nastopu. Punk rock komadi so vršeli en za drugim - glasni, melodični, simpatični in živčno prehitri. Skupina je lani izdala album »Guardians of Punk Rock«, katerega naslov se je izkazal za optimističnega, sodeč po zmedeni odrski pojavi. Komadi so nekako preleteli naša ušesa in kljub melodičnosti, se v glavi ni ujel prav noben refren. Dejstvo, da je v veliki meri za zvok omenjene plošče zaslužen član skupine Atlas Losing Grip, nam morda pojasni njen nespecifični zvok. Ustaljeni (pop)punk rock, s hitrimi solažami in preveč šolskim vokalom, se na trenutke navezuje na omenjeni švedski bend pa tudi na kakšne Rise Against, v bolj regresivni različici. Kilometrina in bolj usmerjena lirika bi lahko bendu dodala bistvo, a najbolj je bilo pogrešati neko lastno izraznost, ki bi izboljšala živo izvedbo. A ker bi tudi kakšna bolj izkušena zasedba zlahka izpadla amatersko pred legendarnimi Ignite, mlademu bendu nimamo toliko za očitati.



Okoli 10 ure pa so prvaki Orange County hardkora s prvimi rifi označil svoj teritorij in publika je v trenutku postala zbrana ter dovzetna za pravo koncertno komunikacijo. Komadi iz zadnje plošče »Fear is our Tradition« ter »Let it Burn« sta takoj zanetili občinstvo. Prve vrste niso bile nič sramežljive, ob komadih smo skupino spremljali s stagedivi, plesanjem in petjem. Med njimi mladostna dekleta, ki so se pogumno odrivala z odra, kot tudi veliki prepirsani fantje, ki so že težje nosili po rokah. Zrak je spremenil svojo zgradbo, počasi je postajal nasičen s pravim punkovskim švicem in skoraj otipljivo energijo. Nezamenljivi frontman Zoli nas je navdušil s svojo prizemljenostjo in celo humorjem (na letališču Luton nikakor ne naročite Breakfast Special-a) ter neizbežnimi komentarji na trenutno obupno stanje v svetu. Očitno je skupini še vedno jasno kje in zakaj igra. Tako se njihov nastop ujema z njihovim družbenim in političnim aktivizmom, ki je pač nujen ali pa vsaj priporočljiv za punk bend takšnih razsežnosti. Bas in boben sta bila v konstantnem pogonu ter brez pojenjanja gradila jedro nastopa.

Ignite so poskrbeli za "divje" vzdušje. Foto: Matej Urbanč
Po novejših komadih se je bend vrnil dve desetletji nazaj in nas rezveselil z odličnima, surovima komadoma »Family« in »You«. Kitare so grizle, cefrale in nam naježile kožo, kot da smo prvič na punk koncertu. Nato smo končno dočakali nekaj novega, Zoli napove komad iz prihajajoče plate. »Oh no Not Again« je bil očitno počasnejši in temačnejši - novi album bo morda korak nazaj k starejšemu zvoku pred »Our Darkest Day« in bo zagotovo prinesel nekaj drugačnega. Nadaljujejo z »A Place Called Home«, ki si kot bendov najbolj dovršen komad zasluži uvodni govor o odtujenosti. Kot vsi ostali vmesni posegi pevca, je bil tudi ta ključen za fokus in potenciranje reakcije občinstva. Priredba »Sunday Bloody Sunday« je bila izvedena s takšno neposrednostjo, ki je U2 že dolgo niso zmožni, nato pa je sledil še zaključek z brezkompromisno »Bleeding«. Brez bisa - brez sranja.

Ne več kot uro smo imeli na voljo, da se združimo v potno maso upora, nekonformizma in iz sebe spravimo vse, kar se nalaga v naših notranjih organih ob spopadanju z vsakdanjostjo. Na poti do garderobe so se slišali komentarji, kako je bilo prekratko, a so se po koncertu skoraj vsi člani zadrževali blizu šanka do jutranjih ur in bili na voljo za druženje. Če je danes glasbe preveč in je preveč dostopna ter publika preveč razvajena, so člani skupine Ignite temu primerni in brez rockstar podaljškov končali svoj nastop. Tako Ignite brez dvoma ostaja sopomenka za dober hardkor, ki se ga več kot splača poslušati v živo!



Piše: Martina Cikač

sreda, 4. februar 2015

Final Approach - Sleep, Work, Buy, Die

Final Approach, živ pristop in pozitivna energija.
Album: Sleep, Work, Buy, Die
Skupina: Final Approach
Žanr: hardcore punk
Format: CD, digital
Datum: December, 2014
Založba: DHPAK 47, ZPP

22. decembra prejšnjega leta so nas z novim albumom razveselili, lahko bi rekli že naši stari znanci, Final Approach. Album se kliče »Sleep, Work, Buy, Die« in mi je bil predstavljen kot old school hard core iz Krškega, na kar se bom vrnil malo pozneje. No zaenkrat pač vemo vsaj to, da so fantje iz Krškega. Na albumi najdemo 14 novih komadov, pol v slovenščini, pol v angleščini. No vsaj tako nekako. Album je posnel in zmiksal Petar Stojanović iz Implicite Division studia. Plošček je dolg dobrih 21 minut, kar je malo za tiste, ki smo navajeni alter rock albumov dolgih vsaj 40 minut. Toda tako je nasploh pri hardcoru, komadi so kratki in če bi hoteli zapolniti vsaj 40 minutno dolžino celega posnetka, bi tako rabili 30 komadov, kar se tudi zgodi oz. se je že zgodilo pri kakšni hardcore izdaji.


Za ne tako vešče hardcore odjemalce, kamor tlačim tudi sam sebe, je vtis po enem poslušanju mlačen in težko je karkoli govoriti na pamet, ko na prvi posluh ne prepoznaš malenkosti, ki delajo musko in pri tem je tudi novi album Final Approach zanimiv. Ko pomislim na old school hardcore, se prvo spomnim na začetne Niet. Dva do štirje akordi, preprost bridge ali sploh brez, 40 sekundni komadi, skratka brzalica, ki diši na hitrejši punk rock iz konca 70-ih, kova kakšnih Minor Threat ali Circle Jerks. Slednja benda sem navedel, ker se mi zdi, da sta pomembno vplivala na glasbo Final Approach. No, Circle Jerks so celo omenjeni v zadnjem komadu na albumu »We Are Still Here«, tako da tukaj nisem mogel ustreliti preveč v prazno. Moram priznati, da mi v glavi odzvanja, če pobrskam po njej, bolj Fugazi kot Circle Jerks in Minor Threat. 



Skratka, da se vrnem k stilu novega albuma Final Approach sem menja, da se v njem sliši več kot samo slepo sledenje že stokrat prehojenih ulic. Skoraj v vsakem komadu se najde kakšna referenca, ki gre dlje kot samo old school. Don't Wanna Know bi lahko dali v mapo melodičnega hard cora, če sodimo po solo kitari v komadu, Moja Generacija, prav tako kot tudi kakšen drug komad na albumu, nekako spominja na miks Aktivne Propagande z bolj garažnimi punk'n'roll Dicky B. Hardy. Na določenih komadih z novega albuma Final Approach pa najdemo celo koketiranje z bolj mainstream in melodičnim hardcore punkom. Nič ni narobe s tem, meni to celo paše. Po mojem mnenju daje skupini takšno (nadgrajeno) glasbeno izražanje dodaten plus. Čeprav mi ostaja priokus, kakor pri večini glasbe, ki jo poslušam že vsaj 15 let, da je »Sleep, Work, Buy, Die« samo dovršen instant 21 minut brzine, pa vendar ga lahko označim kot eno pomembnejših izdaj v lanski biri alternativnih izdaj.

Kitarist Jure Zorko - Jus "v rokah" oboževalcev skupine. 

Final Approach bodo nov album kmalu predstavili tudi na domačih odrih. Za februar so napovedali dva nastopa in sicer 21. v klubu Kurd v Pekarni ter teden kasneje še v domačem okolju v Krškem. Prvega maja pa bodo svoje mojstrovine prikazali v ormoškem Unterhundu, kjer bodo nastopili pred znanimi hardcorovci Poison Idea. Pokalo bo!

Piše: Matej Velkavrh