 |
| Predstavitev nove plošče, Menza pri Koritu - 25.10.13. |
Kuga. Ne, v nadaljevanju ne bo govora o smrtonosni bolezni, ki je v starih časih kosila smrt med ljudmi, ampak se bomo posvetili bendu, ki je svoje korenine pognal že pred več kot tridesetimi leti. Takrat je punk rock bil še mlad, v tistih časih pa so denimo vzporedno delovali tudi bendi Via Ofenziva, O! Kult, Otroci Socializma ipd. Kuga ni ravno klasičen punk bend, prej bi rekli da je progresivno novo-valovski. V svojo glasbo so poleg vsega kar ponuja punk umeščali še reggae, ska in rock´n roll.
Skupina je v prvi fazi delovala med letoma 1981 in 1983. Leta 2010 so se po daljšem premoru vrnili na odre in nastopili kot gostje festivala IBTZ v Kinu Šiška. V povratku so začutili tudi novi ustvarjalni duh, ki je prinesel nove pesmi. Konec oktobra so pri založbi Radia Študent izdali svoj dolgometražni prvenec ˝Nalezljivo˝. Novo življenje Kuge označuje konkreten, angažiran punk rock in kot pravijo sami: ˝Kar nas je nosilo v osemdesetih, nosi nas še zdaj in kar nas je motilo v osemdesetih, moti nas spet zdaj!˝ Band meseca.
1. Vaši začetki. Kako je prišlo do ustanovitve zasedbe?
KUGA: Trije dijaki Gimnazije Šentvid smo konec sedemdesetih z basom, kitaro, dvema dotrajanima ojačevalcema, tranzistorjem in mikrofonom ustvarjali hrup v kleteh naših staršev. Predvsem ob dopoldnevih, ko nas nihče ni motil. Že takrat so nastali osnovni obrisi nekaterih pesmi, ki jih še vedno igramo (Generali, Mora/Bogovi, Proletdiktator) in drugih, ki so zgolj na posnetkih (Hlapci, Cesar). Brežiški bobnar in primorski kitarist, ki je nadomestil prvega, sta se nam leta 1981 pridružila po oglasu, polepljenem po ljubljanskem študentskem naselju. Z njima je prišla oprema in prostor za vaje. Vadili smo na Vrhniki v Cankarjevem domu in postali bend. Poslušali smo isto muziko (punk, reggae, novi val) in z odporom spremljali politično leporečje in enoumje, ki nas je obkrožalo. Kontrast med floskulami, ki so donele iz zvočnikov in sivo realnostjo, ki smo ji bili vsak dan priča, je v nas budil jezo. Začinili smo jo z ljubljansko – primorsko - štajersko - dolenjsko mešanico glasbenih idej in po tekočem traku so nastajali novi štikli. Prvič smo nastopili na kulturnem dnevu ljubljanske filozofske fakultete in nadaljevali v podzemlju Kluba FV 112/15 v študentskem naselju ter v šentviškem Domu Svobode.
2. Če se ne motimo, ste v prvem delu življenja delovali med leti 1981 in 1983. Vemo, da so bile takrat razlike na sceni z današnjo očitne. Zanima nas, kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz tistih ˝svinčenih˝ časov, kot jim pravite sami?
KUGA: Punk v sedemdesetih je imel v naših krajih velik odmev po zaslugi Radia Študent in Igorja Vidmarja, ki nas je v svoji oddaji Rock fronta vsako nedeljo zvečer zalagal s svežimi glasbenimi in med vrsticami tudi s političnimi informacijami z druge strani železne zavese. Drugi mediji, ki jih je bilo sicer zelo malo (osrednji časopis, osrednja televizija in osrednji radio) so bolj ali manj sledili diktatu političnega vrha. Radio Študent pa je dokaj spretno vijugal med režimskimi pastmi in cenzurami. Najbrž pa je bilo tudi to načrtovano, saj je bilo potrebno mladi generaciji odpreti ventil za sproščanje napetosti in jo tako tudi lažje krotiti. Takrat se nam o čem takem seveda ni niti sanjalo. Kakorkoli, pankovsko/novovalovskih dogodkov, na katerih se je zbirala alternativna scena je bilo precej. Koncerti v Menzi Študentskega naselja, alter disco v Klubu FV 112/15, Dan mladosti v Študentskem naselju, Kulturni dnevi Filozofske fakultete, punk festival v Mostah pri Komendi, koncerti v Hali Tivoli, v šentviškem Domu Svobode, večerno druženje v kavarni Union, v Riu, Pod skalco, punk večeri v klubu Stopoteka, itd., itd… Vse seveda pod budnim nadzorom oblasti.
3. Kako se spominjate Novega Rocka leta 1982 na katerem ste nastopili tudi vi? Kaj je takrat za skupino pomenil nastop na tem priznanem festivalu?
 |
| Kuga na Novem Rocku 82 |
KUGA: Tisti, ki smo nastopili na Novem Rocku, smo vsaj enkrat lahko igrali pred polnimi Križankami, česar drugi primerljivi bandi, razen v sanjah, niso mogli. Vsaka skupina je imela za predstavitev točno pol ure. Celoten koncert je v delavska blokovska stanovanja in kmečke izbe prenašal edini slovenski radio. Organizatorji so nam plačali dva posnetka v studiu (Proletdiktator in Generali). Posnetke so nato predvajali na Radiu Študent in RTV Ljubljana. Poleg tega smo v »kvalifikacijah« izločili kar nekaj bendov, ki so bili že uveljavljeni na alternativni sceni. Dovolj razlogov za prepričanje, da smo »zgrabili boga za jajca«. Nastop nam je dal veliko energije, vendar je nismo izkoristili, predvsem zaradi »zunanjih« razlogov. Glavni je bil odhod v vojsko.
4. Leta 1983 ste prenehali z delovanjem. Odhod članov skupin v vojsko je v tistih časih povzročil propad marsikatere obetavne skupine. Kako to, da niste bend oživili takoj za tem, ko ste vsi zaključili s služenjem vojaškega roka?
KUGA: Po Novem Rocku smo imeli še nekaj nastopov in snemanje štirih štiklov v Studiu Tivoli. Vendar so si naši odhodi v JLA zaporedoma sledili tako nesrečno, da smo zaradi tega izgubili skoraj tri leta. Po zaključku študija sta se dva člana odselila iz Ljubljane. Skupina se je razselila. Bojan in Matjaž sta se še v osemdesetih po zgledu New Order preizkusila tudi v elektroniki (Vis Maior – Črna Luna) vendar je šlo le za enkraten izlet. Matjaž se je posvetil Gastarbajtrsem in njhovim frakcijam. Vili jadranju in elektroniki. Kuga je bila začasno zamrznjena.
5. Leta 2010 ste se vrnili na odre, ko ste nastopili na Vidmarjevem festu IBTZ v Kinu Šiška. Kdo vas je spravil nazaj na odre?
KUGA: Vsa ta leta nam Kuga ni dala miru. Ohranili smo stike, se občasno dobivali, ojačevalce pa vžgali šele v novem tisočletju. Da bomo spet nastopili, smo se odločili dobesedno čez noč. Treba je priznati, odločilno brco je dal lenuhom novi kitarist Aljoša, ki je vzpodbudil Bojana, da sta se s sposojenim basistom, kljub snežnim zametom, odpeljala v Brežice k Matjažu. S Primorskega konca se je prikotalil Vili. In to le štiri dni pred nastopom. Po celodnevnem preigravanju starih komadov in uspešnem nastopu je bilo jasno: Kuga je odmrznjena.
6. Kakšni so bili vaši občutki med nastopom in po njem? Kakšen je bil odziv publike? Kako je vaš nastopil ocenil oz. pokomentiral (če ga je) sam Igor Vidmar?
KUGA: Kot da vmes ni minilo skoraj trideset let. Oder in dvorana sta bila polna ljudi, s katerimi smo se družili pred tolikimi leti. Ko je prostor napolnilo še žaganje kitar in razbijanje bobnov, so se povrnili že skoraj pozabljeni občutki. Vidmar, ki do zadnjega ni vedel kakšno presenečenje se pripravlja, ni ostal brez besed, zmogel je celo govor. Njegovo praznovanje je bilo najbrž popolno, kljub temu mu je Matjaž v smehu povedal, da nam je bil ves čas malo zoprn. Posebej zato, ker nas, kljub obljubam, ni vključil v nobeno od kompilacij, izdanih v osemdesetih in devetdesetih.
7. Originalni trojici sta se po novem zagonu pridružila še kitarist Aljoša in basist Žan. Kako je prišlo do sodelovanja med omenjenima članoma in skupino?
KUGA: Bojan in Aljoša, ki je poleg Kuge tudi član skupine Bossa de Novo, živita v isti soseski. Precej večerov preživita v intenzivnih pogovorih o muziki. Prijateljstvo je dalo Kugi novega kitarista, ki s svojim »klasičnim« načinom igranja predstavlja zanimiv kontrast Vilijevemu novovalovskemu igranju in zvoku. Kar daje Kugi poseben pečat. Žan, ki je pred tem kilometrino nabiral kot kitarist v različnih zasedbah, je poprijel za bas, ko je Borut obupal in ni imel več časa za vaje.
8. Konec oktobra ste izdali prvo dolgometražno ploščo ˝Nalezljivo˝. Zanima nas, ali obstaja kakšen zvočni zapis oz. kaseta iz osemdesetih? Naštejte vse vaše izdaje.
KUGA: Posnetkov je kar nekaj. Najprej demo posnetki iz vrhniškega Cankarjevega doma, posneti leta 1981 ali 1982, snemalca Tonija Jurija. Nato Proletdiktator in Generali, ki sta bila posneta leta 1982 pred Novim Rockom v Studiu Metro. Obstaja tudi posnetek celotnega koncerta Novi Rock 1982. Na koncu pa tudi posnetki Studia Tivoli iz leta 1982/83 (Bogovi/Mora, Kralj živali, Skok/S sekiro me po glavi useki, Sivi časi). Vsi posnetki so v fonoteki Radia Študent, nekateri pa tudi v fonoteki Radia Slovenija.
9. Na novi plati je zbranih 12. štiklov, šest povsem novih in šest sveže recikliranih starih komadov. Po kakšnem ključu ste zbirali stare komade?
KUGA: Osnovna odločitev glede starih komadov je padla že na vaji pred nastopom v Kinu Šiška. Izbrali smo štiri stare komade, ki smo jih odigrali na koncertu in smo jih nato dali še na ploščo (Bogovi, Generali, S sekiro me po glavi useki, Proletdiktator). Potem smo dodali še dva stara (Kralj živali in Sivi časi), ostale stare pa smo opustili. Usodo opuščenega programa so doživeli komadi, ki jih nismo nikoli posneli v pravem studiu, ampak obstajajo zgolj na demo posnetkih ali v živo (Hlapci, Cesar, Tukaj-Tam).
10. Kdaj so nastali sveži komadi in kje ste snemali ploščo?
KUGA: Ko smo se na kakšni vaji naveličali preigravati stare komade in je (navadno) Vili začel igrati svoje kitarske fraze in rife, so se mu počasi pridružili še preostali trije instrumenti, na koncu pa se je z vsem skupaj zlepil še vokal in tekst. Katastrofo in Slastno oblast smo posneli že leta 2011 in ju poslali na radio. Odločitev za ploščo pa je dozorela konec leta 2012. Posneli smo jo na Hrvaškem v Studiu Podmornica v Samoboru pri snemalcu Bernardu Mihaliću. Veliko dela pri miksanju in masteringu pa je z Bernardom opravil tudi Matjaž.
11. Plošča je bila izdana pri založbi Radia Študent. Kako je prišlo do sodelovanja med vami in Radijem Študent? V kolikšni nakladi je izšel album?
KUGA: Že na začetku tega intervjuja smo povedali, da smo z Radiem Študent povezani od osemdesetih let dalje. Bojan je tam kot špiker pustil vsa študentska leta, pa tudi ostali člani benda so bili v študentskih letih tako ali drugače povezani s študentskim naseljem. Pogovarjali pa smo se tudi z nekaterimi drugimi založbami. Ker je bilo vsem jasno, da ne gre za komercialno izdajo, nismo pričakovali finančnih vložkov. In jih tudi nismo dobili. Na koncu je bila sprejeta odločitev za ZARŠ predvsem zaradi pomembne vloge Radia Študent v življenju Kuge in v alternativni kulturi nasploh. Ter s tem tudi večje možnosti primerne medijske predstavitve plošče.
12. Idej za pisanja skladb vam verjetno ne manjka. A vseeno, katerim temam danes posvečate največjo pozornost? Katerim temam ste več pozornosti namenili v osemdesetih?
KUGA: S temami, ki so nas motile v osemdesetih, smo dokončno opravili. To je bil tudi cilj plošče Nalezljivo: Zapakirati dosedanje delo, ga pustiti za sabo in nadaljevati. Po možnosti ne v stilu: »…Pokradu nam je vse, v peklu naj se cvre…« (hej, dobra rima, mogoče jo bomo pa porabili, hahaha). Izogibali se bomo temam, ki jih mrcvarijo vsi in poskušali najti kaj novega, zanimivega, na svoj način. Vsega ne bomo izdali.
13. ˝Oblast je moja slast, zanjo živim, zanjo se borim. Oblast je moja slast, se zanjo bojim, zanjo umrem.˝ Odlomek iz pesmi Slastna Oblast. Kaj ste želeli sporočiti s to skladbo?
KUGA: Vedno nas je zanimalo, kaj človeka žene v politiko, je to morda nesebična želja pomagati sočloveku, ne glede na ceno. Ali pa gre morda za brezobzirno in zvito igro, ki naj človeka pripelje do denarja, slave, seksa, itd., itd. In pa še kar je variant vmes. Slastna oblast govori o tipični zgodbi uspešnega politika iz naših krajev, ki je kariero začel v prejšnjem sistemu, na vrh pa je priplezal v novem. In edini, ki ima od tega korist, je on sam. Seveda pa ne trdimo, da ne more obstajati politik, ki bi ga vodili plemeniti cilji.
14. V besedilih je opaziti tudi kup alegorij oz. prispodob. Na to nas opozarja že sama naslovnica. Kdo je plešasti mož na naslovnici albuma, ki menjave spodnje hlače z različno barvno oznako? Povejte kaj več o tem.
KUGA: Naslovnica je delo akademskega slikarja Kostje Gatnika, ki je v sedemdesetih izdal legendarni zbornik stripov Magna Purga. Strip je takoj postal uspešnica. Pesem S sekiro me po glavi useki iz osemdesetih se je zgledovala ravno po podobah iz Magne Purge. In res je blazno naključje, da je Kostja, ko je pred izdajo plošče preposlušal material, ki mu ga je prinesel Matjaž, za naslovnico izbral ravno to pesem! In dodal nekaj risb, ki so pred toliko leti inspirirale besedilo! In še nekaj aktualnih. Imate prav, plešasti mož, ki menja gate (zamenjal sem črne za rdeče a nova barva mi ni prinesla sreče) spominja na nekoga. Vendar tega mi ne moremo vedeti, slikarjevih misli ne znamo brati.
15. Vaš najljubši domači in tuji bend…
Aljoša: Elevators in Frank Zappa;
Bojan: Trenutno poleg Kuge poslušam še duo Winston McAnuff and Fixi;
Matjaž: Takrat - Specials, The beat, Grace Jones, Talking Heads, Bill Laswell…Danes – Kuga, Demolition Group, Sinntetic Liquid;
Vili: Janez Bončina Benč, Michael Brook, Bill Laswell, King Crimson;
Žan: Vlado Kreslin, Pink Floyd.
16. Vaši načrti za prihodnost. Si lahko obetamo kakšno turnejo po slovenskem klubovju? Si želite nastopiti tudi kje v tujini?
KUGA: Zadnja novica: Kuga zažiga tudi čez lužo, vrti jo Al Perry na Radiu KXCI v Tucsonu (Arizona), že pakiramo. Pred tem igramo v Rogu, 7. decembra. Očitno bo to zadnji nastop letos, če nas kaj ne preseneti. Več pa spomladi.
17. Socializem ali kapitalizem? Vi ste doživeli oba obdobja. Kdaj je bilo živeti lepše? Kritika sistema.
KUGA: Človek se ves čas napreza, da bi mu bilo lepo. Naprezal se je v kameni dobi, socializmu, kapitalizmu in tudi vmes ter bo to počel v neskončnost. Nikoli pa mu ni bilo zares lepo, še posebej če je pomoč pričakoval od sistema. Kaj je že rekel Kardelj?
18. Vaše zaključne besede…
KUGA: Nismo še rekli zadnje besede!
Na vprašanja so odgovarjali člani skupine Kuga. Intervju je pripravil Matej Urbanč.
Člani skupine:
Bojan Podgoršek - vokal
Vili Domijan - kitara
Aljoša Kosor - kitara, vokal
Žan Jenko - bas, vokal
Matjaž Pegam - bobni, vokal
Diskografija:
2013 - Nalezljivo (Založba Radia Študent)
7.12.2013 - SC Rog, Ljubljana
V NAGRADNI IGRI podarjamo tri cd-ejke albuma Nalezljivo. Vprašanje se glasi: Katerega leta je Kuga nastopila na Novem Rocku? Odgovore nam prosim, skupaj z vašim naslovom pošljite na mail: slovenia.punkrock@gmail.com. Igra velja do vključno 9.12.
Nagrajenci prejšnje igre, ki bodo prejeli cd-ejke skupine Real Life Version so: Luka Vidrih, Katja Možic in Jonas Lesjak. Čestitamo!
