Bogunov po uspešni turneji s Pankrti po bivši skupni državi objavljajo novi singl "Dolazimo u miru". Naslovna pesem z novega enakoimenskega albuma je ena najudarnejših doslej in nabita z revoltom. Opisuje svet v katerem živimo, razmišlja o posamezniku, občutku nemoči, izgubi vere in želji po revoluciji. Gre za močno rockovsko skladbo, v kateri pokažejo svojo polno moč. Video, ki spremlja promocijo novega singla, je posnet v živo na koncertih adventne turneje v Zagrebu (KSET), na Reki (Palach) in v Beogradu (Zappa Baza).
Pod produkcijo videa se Bogunov podpisujejo kar sami, za finalizacijo pa so poskrbeli Brnčič & M Agency. Naj še omenimo, da bodo člani zasedbe novi album 22. februarja samostojno predstavili tudi v ljubljanskem Orto baru. Več o dogodku: tukaj.
Decline the Fall je skupina štirih nadebudnih korenjakov, ki zelo rada nastopa okoli in igra avtorsko prog metal(core) glasbo. Posebnost te skupine je v tem, da so se trije člani iz Malte preselili v Slovenijo, točneje v Zreče in pravijo, da jim tamkajšnja klima in način življenja zelo odgovarja. Trenutno skupina deluje v zasedbi: Ehren Fenech, bobni, John Castiel, vokal, Kris Farrugia, ritem kitara in Sašo Pučko, lead kitara.
Ujeli smo jih v zadnjih mesecih prejšnjega leta, pred nastopom v Centru mladih Koper, ki so ga enkrat že obiskali in so se vrnili na ´kraj zločina´. Pogovarjali smo se z Johnom in Ehrenom in nastal je zanimiv intervju.
1. Povejte mi malo več o sebi. Kdaj je bila skupina ustanovljena, kako ste začeli igrati…?
John: Skupina Decline the fall je bila ustanovljena pred osmimi leti. Malta je otok in zaradi njene majhnosti za kake večje glasbene podvige ni primerna. Pred dvema letoma smo se preselili v Slovenijo, točneje v Zreče, to pa zaradi tega, da smo bližje "ugodnejšim državam" za igranje, kot so Avstrija, Slovenija, Hrvaška itd. Band torej sestavljamo trije Maltežani in en Slovenec.
2. Zakaj ste izbrali za državo, kjer živite, ravno Slovenijo in ravno Zreče?
Ehren: Slovenija je država, ki jo je naš kitarist Kris veliko obiskoval. Mislim, da je bil v Sloveniji že okoli stokrat (smeh). Hoteli smo iti v tujino in izkusiti življenje. Slovenija je bila ena od držav na našem seznamu, zato smo jo prišli obiskati. Takoj smo se zaljubili vanjo in ostali tukaj. Zreče pa zaradi tega, ker smo tukaj našli primerno hišo za nas vse. Tudi stroškovno nam odgovarja. Prednost je tudi v tem, da smo si lahko zgradili naš lastni studio v hiši, kar nam zelo veliko pomeni.
3. Kako so domačini, ki živijo v Zrečah, sprejeli vaš prihod?
John: Ko smo prišli, smo na balkon dali našo zastavo. Ker so Zreče manjše naselje, so bili vsi tukajšnji prebivalci radovedni, kdo smo in od kod smo se vzeli. Bilo je zelo zanimivo, ker smo v bolj kmečkem (op. p. podeželskem) okolju in mentaliteti in se na podeželju ne dogaja veliko. Bendi iz druge strani sveta se ravno ne priseljujejo sem vsak dan.
Kljub vsemu lahko rečem, da so nas lepo sprejeli. V njihovem lokalnem časopisu je bil dvakrat tudi članek o nas, kar nam je bilo zelo v pomoč pri sprejemanju s strani lokalnega prebivalstva. Zelo se tudi trudimo, da smo do naših sosedov, sokrajanov, vedno prijazni in tudi veliko časa namenimo komunikaciji z njimi.
4. Sedaj bi vas želela vprašati, kakšna je metal scena na Malti in kakšna je, v primerjavi z Malto, metal scena tukaj. Obstajajo razlike?
Ehren: Če primerjamo Slovenijo z Malto, je tukaj scena boljša, ker je vse večje. Malta je otok in šteje približno pol milijona ljudi. Tam ni dosti fanov metal glasbe. Aktivnih metalcev je približno nekaj sto. V Sloveniji je dosti boljše, ker lahko igramo po različnih krajih, kot so recimo Ljubljana, Maribor, Koper in na naše koncerte pridejo različni ljudje. Na Malti lahko igramo enkrat vsakih šest mesecev in to je to. Recimo ko je Lacuna Coil prišla igrati na Malto, je bilo na koncertu tisoč ljudi.
5. Vsaka od vaših pesmi nosi posebno sporočilo. Povejte mi malo več o tem.
John: V naših pesmih poizkušamo ljudem povedati, kako človeška bitja uničujemo svet. Vsaka pesem govori o tem na drugačen način. S sporočili, ki jih podajamo svetu, želimo ljudi osvestiti in opozoriti, da je situacija resna in negativne stvari, ki se dogajajo, zamenjati s pozitivnimi.
6. Povejte mi malo več o karakterjih članov vašega benda. Zanima me, kakšne so razlike med vami. Mislim, da se dobro poznate, kajti živite skupaj.
Ehren: To je res zelo zanimivo, kajti vsi smo se med seboj precej različni. Najbolj sva si podobna jaz, torej Ehren in John. Naša hiša je ločena s stanovanji. Jaz in John si deliva zgornje stanovanje, Kris in njegovo dekle pa živita v spodnjem stanovanju. Sašo živi v Mariboru. Jaz in John imava precej podobne ideje o veganstvu, oba sva odštekana in nora. Nisva preveč "odrasla". Oba rada uživava življenje.
John: Nihče od naju ne verjame v 29, ampak v 19 (smeh).
Ehren: Kris je drugačen. Deluje kot najin starejši brat, bolj odrasel je od naju. Je pa res tudi to, da so kulturne razlike med Slovenci in Maltežani kar precejšnje, zato še vedno potrebujemo čas, da se navadimo na tukajšnji način življenja. To delamo tako, da se trudimo, da čim več časa preživimo v družbi Slovencev. Sašo je prijeten fant, zelo rad ureja stvari okoli in načeloma je on tisti, ki mora narediti kako "umazano delo".
7. Glede na to, da živite v isti hiši.. Je to za vas v redu? Se kdaj tudi skregate?
John: V bistvu se ne kregamo. Navadili smo se eden na drugega. Sedaj sta minili že dve leti, kar živimo na tak način. Tudi, če pridemo do kakega nesoglasja, to ni zaradi tega, ker živimo skupaj, ampak zaradi dela benda. Morda se ne strinjamo ravno v vseh stvareh, ampak radi živimo skupaj.
8. Kaj ste delali med pandemijo?
Ehren: To je bil pravzaparav čas, ko smo prišli v Slovenijo. Priselili smo se v septembru 2020. V času našega prihajanja se je pandemija umirjala in upali smo, da bo takrat vse v redu. A vendar, ko smo se dobro vselili, je število obolelih začelo naraščati in pandemija se je razširila. Tukaj, v Sloveniji, smo si vzeli čas in se fokusirali na ustvarjanje nove glasbe, iskanje novih priložnosti. Tiste čase se je marsikaj dogajalo. Prišlo je tudi do zamenjave članov benda in je pomenilo tudi nov sistem igranja. Lahko rečem, da takega sistema, kot ga imamo sedaj, nismo imeli nikoli prej.
9. Kaj je za vas največji dosežek? Kaj ste naredili, da lahko rečete, da ste resnično ponosni na to?
John: Eden največjih dosežkov je igranje na festivalu Hills of Rock v Plovdivu, v Bolgariji. Tam smo nastopili z svetovno znanimi bendi in smo bili temu primerno tudi tako tretirani. To je ena od stvari, ki bi jo želeli narediti še kdaj. Ponosi smo tudi na naš prvenec Our own demise, ki mu lahko prisluhnete tukaj.
10. Kaj svetujete ljudem, ki komaj začenjajo z glasbo in želijo postati opazni?
John: Torej... ne moreš postat opazen v enem dnevu. Da se kaj takega zgodi, potrebuješ čas. Pa tudi veliko dela in truda.
11. Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Ehren: Sedaj delamo na našem drugem albumu. Koncert v Centru mladih Koper je bil tako naš zadnji koncert (v 2022), ker se želimo posvetiti novemu albumu v celoti in ga uspešno posneti. Naslednje leto pa bomo naredili še en album.
12. Še zadnje vprašanje. Kako ocenjujete ta zadnji odigran koncert v Kopru?
Ehren: Nekaj odbito podobnega, kot je bilo zadnjič. Obakrat smo zelo uživali. Res lepa izkušnja. Upamo, da se kmalu še kje vidimo. Hvala za intervju, srečno.
