Prvi plošček tričlanske obsoteljske posadke Dunraven prileti v tvojo dnevno kot dobro naoljen čoper med ruševine izgubljenega mesta. Njegova senca se ti predrzno splazi prek fotelja, njegov propeler zadovoljno frfota v nalomljenem ritmu, njegovo vetrobransko steklo zapeljivo pobliskuje v prvih žarkih vzhajajočega sonca. A če kdo misli, da bo potovanje s kovinskim ptičem sovjetske mašinerije brezskrbna turistična ekskurzija, si je kupil napačno karto.
Že v prvem refrenu te namreč s helikopterjem vred v onostranstvo odnese udarni val eksplozije, ki v delčku sekunde pred tvojim notranjim očesom raztrešči sanje vojaka iz Sevastopola. Bleščeče odlikovanje, ki se ga oklepa še en talec sistemskega zla, ni nič drugega kot zanesljivo znamenje smrti in na svetu ni nikogar, ki bi mu bilo to bolj jasno, kot ostremu očesu krokarja, ki kroži nad evropskih grobiščem. Tudi ostala besedila prvenca skupine Dunraven se spopadajo s tesnobo našega zmedenega, napol poblaznelega časa, pri čemer večina refrenov spretno vijuga v dvoglasnih manevrih kitarista Andreja in basista Gašperja, v zadnjem komadu pa še v Gajinem in Andrejevem meditativnem duetu.
Glede na to, da gre za prvi album razmeroma mlade zasedbe, je njegov zvok presenetljivo suveren in definiran, vendar je vsakemu, kdor vsaj bežno pozna ljudi, ki so bili vpleteni v njegovo produkcijo, jasno, da ne gre za nobeno naključje. Album je rezultat dvoletnih naporov ekipe, ki premore ravno pravšnjo zmes predanosti, sposobnosti in izkušenj. Gaja Pekošak na primer ni zgolj izvirna bobnarka in pevka, temveč tudi soavtorica večine Duneravenovih komadov in dveh videospotov, ki sta pred nedavnim izšla v okviru promocije albuma, razen tega pa je tudi likovna vizionarka, ki se skriva v ozadju krokarjeve celostne podobe.
Čeprav v praktično vseh projektih benda sodelujejo vsi člani, je njegov neformalni vodja vendarle pevec in kitarist, Andrej Černelč. Gre za vsestranskega umetnika, člana skupine Disco Quality (DQ), hip hop tandema FlipFlop in nasploh odlično podkovanega drotarja, ki se je kalil že med prvim valom obsoteljskih bendov. Gašper Tominšek je nova pridobitev skupine Dunraven. Kot basist in pevec se je prvotni zasedbi pridružil leta 2020, že pred tem pa je bil mednarodno prepoznaven DJ (REDHEDII) in ustanovitelj rave festivala SHTROM. Toda poleg članov benda je za novo zvočno delikateso iz Bistrice ob Sotli ključno vlogo odigral tudi glasbeni producent Damjan Dobrina, ki je v alternativnih glasbenih krogih bolj znan kot Baček. Zapleten zvočni mehanizem pod brezhibno pološčeno karoserijo obsoteljske metalurgije je namreč nastajal pod budnim ušesom izkušenega glasbenika, ki dobro pozna skrite želje vsakega alternativnega muzičarja. Za njim je navsezadnje veliko prevoženih kilometrov, ki jih je opravil med turnejami svojih različnih glasbenih zasedb, vključno z aktualno pop funk kurioziteto DQ in metalsko progresivo Baltazar.
O vsem skupaj bi lahko še marsikaj napisal, a ker bi rad članek objavil še preden bo bend izdal naslednjo plato, naj bo zaenkrat dovolj, če povzamem, da izšel je izjemen album, ki ga je izdala obetavna alter rock skupina Dunraven. Naslovna stran albuma se z nami spogleduje v melanholičnih infrardečih in ultra vijoličnih odtenkih devetdesetih, njegova polnomastna zvočna podoba pa je še en eksplozivni zvarek Baltazarjevega laboratorija iz Seattla ob Sotli.
Piše: Simon Černelč
