Mineva že več kot dva meseca od uradnega izida albuma "The Salt" velenjskih Inmate. Bil sem med srečneži, ki so material v posluh dobili že kakšen mesec pred izidom. Glasba take oz. drugačne metal skupine Inmate "The Salt" me osebno ne navdušuje pretirano. Nosim vsebino recenzije že dalj časa v mislih, odkar sem prvič poslušal album, vsak dan v mislih dodam stvar, ki se mi jo zdi pametno omeniti. Že tako se zadnja leta zelo težko spravim k pisanju daljšega sestavka na bilo kakšno temo, trenutno pa imam popolno blokado v mislih.
Zgodba Inmate se začne leta 2005. "The Salt" je njihov že četrti dolgometražni album, vse štiri se da dobiti na njihovem bandcampu, poleg tega pa so lansko leto izdali še EP "A Small Measure of Peace", ki ga na bandcampu ni, se ga pa da dobiti na uradni strani benda. Skupina se že od začetka predstavlja kot metalcore in melodični death metal. Tukaj naj nadaljujem z dejstvom, da sem, kar se tiče metala, dosti analfabet. Čeprav zadnje čase naročujem merch, beri CD-je in kasete, od francoske Nihilistic Distro, mi je težko govoriti o metalu in njegovih podžanrih. Zgodi se, da več ko poslušam muske, manj znam okarakterizirati žanr, isto se mi dogaja s pankom oz. hardkorom. Toda meni se glasba Inmate ne sliši dovolj underground, mogoče prvi album "Free At Last" iz leta 2012. Kar se tiče metalcora, naj navedem domače Decair in njihov letošnji album "Through Distance". Kar se tiče melodičnega death metala, pa naj navedem prav tako domače Guattari in njihov letošnji album "Breathe Through Wounds". Glasbi Inmate pa bi jaz rekel kar in samo popoidni metal(core).
Naj nadaljujem z opazko, da se je skupina lotila promocije albuma zelo visokopotezno. Jaz tako dobre in obsežne akcije oz. promocije alternativnega benda še nisem videl. Kar se tega tiče, res pohvala in poklon. Sicer sem jo spremljal samo na facebooku, pa je že tam bila epska.
Inmate so se znašli tudi na dveh kompilacijah; Punk Rock Val 20 in 19 Založbe Punk Portala. Vedno so se z veseljem odzvali vabilu k sodelovanju, zato velik plus za njihov pristop kar daje misliti, da se vseeno vsaj malo čutijo pripadni alternativni pank sceni. Dvakrat so nastopili tudi na izboru za popevko Evrovizije Ema. Pred njimi so to naredili tudi Zablujena Generacija, a oni so pristopili bolj kot za šalo, medtem ko so se Inmate stvari predali povsem resno. Zdi se mi, da odkar so na izboru za popevko Evrovizije zmagali Lordi, določene države poskušajo lansirati na izbor vsaj tako ali drugačno rock glasbo, ali hard rock če hočete. Če se prav spomnim so na Emi navajali Inmate kot heavy metal bend. Ko sem poslušal novi album "The Salt", sem pravzaprav vplive heavy metala slišal tudi sam, predvsem v kitarah, bolj kot vplive kakšnega drugega stila. Toda naj se opravičim, sam o kakšnem skandinavskem valu ne vem prav nič, tako da ne jemljite me preresno. Jaz bi, če se tako izrazim še enkrat rekel, da so Inmate s plato "The Salt" bolj melodični popoidni metal. Včasih smo temu rekli nu metal, spomnim se, da so nekakšen tak metal na prelomu tisočletja igrali npr. God Scard, danes mi na pamet padejo Noctiferia in pa npr. Marilyn Manson, kar se tiče svetovne scene.
Ko sem poslušal novi album skupine Inmate "The Salt", sem se najprej obregnil ob vokal. Meni se zdi, da bi ga lahko vtaknil med Alice In Chains in Tool, zdi se mi, da glasba Inmate sodi vsaj malo v post grunge. Zraven pa se mi v mislih porajajo še System Of A Down in ne vem točno zakaj Limp Bizkit. Produkcija deluje precej pedantna in na ravni kakšne precej bolj komercialne zadeve. Je poslušljiva, vendar odmaknjena od korenin delovanja zasedbe, kar je po svoje nek logičen razvoj, če se ga pač lotimo na tak način. Aprila so navrgli še nov spot za komad "For suffer we must", ki si ga lahko ogledate spodaj.
Piše: Matej Velkavrh
