Vizualno osupljiv in glasbeno intenziven, je novi spot benda Dunraven, ki predstavlja njihov najnovejši single "Rock Bottom". Zarisuje sliko kaosa in lepote skozi opustošeno okolje nekdanje politične šole in idilične vasi Kumrovec preko režiserskih oči članov benda Gaje Pekošak in Andreja Černelča. Spot "Rock Bottom", posnet s strani Tineta Filipančiča, služi tudi kot napovednik za njihov dolgo pričakovani prvenec, ki bo luč sveta ugledal 19. januarja prihodnje leto.
Gaja Pekošak, bobnarka in avtorica besedila pesmi "Rock Bottom", razkriva pomen skladbe, ki opozarja, da smo vsi soodgovorni za grozote tega sveta, če ne ukrepamo. Spot, posnet v razsuti politični šoli, simbolizira to brezbrižnost in kaže, kako lahko neukrepanje privede do apokalipse.
Dunraven se ne uklanja konvencijam. Domuje v Bistrici ob Sotli, znanem kot "Seattle ob Sotli", ki je že več kot četrt stoletja ustvarjalno gnezdo lokalne glasbene scene in je tudi znan po klubu Metulj, ki aktivno brca in prireja različne alter dogodke. Dunraven, eden izmed najnovejših bendov, je vzklil v teh plodnih tleh. Sodelovanje med Andrejem Černelčem, glavnim vokalistom in kitaristom, ter Gašperjem Tominškom, basistom in sovokalistom, določa edinstvenost benda. V pesmi "Rock Bottom" se tako glasovi prepletajo v intenzivnem vokalnem sozvočju, ki oznanja novo poglavje njihovega glasbenega potovanja.
Skladbe za njihov prihajajoči album so bile ustvarjene in posnete v lokalnem studiu Baltazar pod spretnim vodstvom Damjana Dobrine. Ta album bo prinesel novo dimenzijo alternativne post-grunge/stoner glasbe, ki jo Dunraven zavzeto in strastno zastopajo.
Prihaja vroča punk eksplozija v Mursko Soboto, Petroleum Beat 23! Ne zamudite tega enodnevnega festivalnega dogodka, ki bo pretresel grajsko temelje kluba MIKK z najboljšimi punk, hardcore in tudi metal zvoki.
🗓️ Datum: 25. november 2023🕖 Pričetek: 19.00 FB event
Število vstopnic je omejeno na 200. Zato toplo priporočamo, da si jih rezervirate in po predprodajni ceni za samo 10 EUR naročite na: info@petroleum-beat.si. Vstopnice na dan koncerta: 12 EUR.
Na dogodku bo nastopilo sedem skupin iz štirih evropskih provinc:
-> DEAFNESS BY NOISE (Hardcore, Hrvaška): Eksplozivna samoborska hardcore skupina, znana po intenzivnih ritmih in močnih besedilih. Njihova glasba je nabita s strastjo in energijo, ki razbijejo vse meje.
-> ODPISANI (Hardcore Punk, Slovenija): Ikonična pomurska hardcore punk zasedba, ki s svojo surovo in neposredno glasbo nagovarja družbeno kritičnost ter udari s pristnim punk duhom.
-> SUBVERZION (Punk, Bosna in Hercegovina): Skupina iz Bosne in Hercegovine, ki s svojimi divjimi in buntovniškimi pesmimi prenaša močno sporočilo in vzbuja v poslušalcih iskrico upora.
-> MANNY & FRIENDS (Punk, Italija): Italijanski punk rockerji, ki s svojo neustrašno energijo in neposrednimi besedili prevzamejo občinstvo ter ustvarijo nepozabno vzdušje.
-> PATAF (Punk, Slovenija): Sveža Primorska punk skupina s svežim in živahnim zvokom ter brezkompromisnim nastopom, ki dvignejo temperaturo in poženejo v akcijo.
-> ČARNE MARJETICE (Metal, Slovenija): Domača metal skupina, ki združuje temačne melodije s trdimi riffi in navdušuje ljubitelje močnejših zvokov.
-> SPY ABUSE (Punk, Slovenija): Energična punk zasedba iz Koroške, znana po svojem neukročenem nastopu in drznih besedilih, ki pozivajo k akciji.
Ne zamudite priložnosti za enkratno doživetje raznolikosti punk in hardcore zvokov, združenih na enem samem prizorišču. Pridružite se nam na Petroleum Beat Festivalu 2023, kjer se bo odvijala prava glasbena eksplozija. Vabljeni!
Bliža se poletje in z njim tudi glasbeni festivali. Eden od pomembnejših je avstrijski festival Nova Rock. Letos bo potekal od 7. do 10. 6. Festival ima že kar dolgo tradicijo in sicer od leta 2005. Nahaja na zelo zanimivi lokaciji, na poljih tik ob madžarski meji. Najbližja vas je Nickelsdorf, ki je samo nekaj minut z avtom oddaljena od prizorišča.
Festival nas vsako leto preseneti z izredno dobrim line-upom, z raznoraznim spremljevalnim programom ter z velikanskim in zelo urejenim campingom. Na njem so nastopala že velika glasbena imena, kot so Green day, In Extremo, System of a down, Motorhead, Metallica, Gogol Bordello in še in še bi lahko naštevali. Performerje lahko spremljate na treh velikih odrih in sicer: Blue stage, Red stage ter Red Bull Brandwagen stage. Utrinke iz lanske izvedbe si lahko ogledate v spodnjem videu.
Letos boste lahko uživali v skajevcih Ska-P, mongolskih staroselcih The Hu, udarnih punkerjih z imenom Donots in nemškimi legendami Die Artze, skate punkerjih Pup, družbo pa vam bodo delali tudi Tenacious D z Jackom Blackom na čelu, Sum 41 in Simple Plan za nežnejše punk duše ter postpunkovci The Distillers. Razveseljevali nas bodo tudi metalcorovci Parkway Drive in Architects. Tu ne smemo pozabiti niti na hardcorovce, ki nosijo zveneče ime Stray from the path itd.
Tudi prevoz bo lepo organiziran. Iz Ljubljane do Dunaja pelje redni vlak, naprej pa party train, ki vas odloži na bližnji železniški postaji. Drugače pa lahko na prizorišče dostopate z avtomobilom, vlakom ter avtobusom. Urejen pa bo tudi dostop do bazenov v bližnjem mestu.
Vsekakor se, že zaradi letošnjega super line-upa, obisk festivala izplača. Karte so še vedno na voljo. Kupite jih lahko kar na njihovi spletni strani : https://www.novarock.at/en/tickets/
The Mission, legende dark wavea iz 80-tih, se po več desetletjih vračajo v Ljubljano. Tokrat bodo nastopili 5. maja v Kinu Šiška. Kot predskupina bodo oder ogreli post punk revivalovci Wires & Lights.
Skupina The Mission je bila ustanovljena leta 1986 v Angliji in je še vedno zelo aktivna. Ustanovila sta jo nekdanji pevec skupine Sisters of Mercy Wayne Hussey in basist Craig Adams. Nato so se jima pridružili še ostali. Nastopali so že z U2, The Cure, The Cult, z Robertom Plantom in ostalimi. V Sloveniji so nas navdušili leta 1988 v Hali Tivoli in iz prve roke vam lahko povem, da je bilo nepozabno. Kdor ne pozna njihovih komadov, kot so Severina, Wasteland, Butterfly on the well in še bi lahko naštevali... Ekstaza za bobniče.
Vabljeni torej, da se z njimi zazibate v ritmih Gothic rocka. Prisegam vam, da ne boste razočarani, če vam ustrezajo ritmi bendov kot so The Cure, The Cult in podobni predatorji... Ni ravno klasični punk, je pa bend, ki je po vsej verjetnosti krepko zaznamoval postpunkovsko gibanje.
Velika škoda bi bila, da pa bi prezrli tudi skupino Wires & Lights, ki bazira v Berlinu. Zasedba krepi svoj vpliv v novodobnem post punk valu, za sabo pa že ima nekaj odmevnih nastopov ter dve izdaji.
Skupina Smacked je 1. aprila izdala glasbeni album "Surfing the tsunami", ki predstavlja pravo osvežitev za slovensko punk rock sceno. Gre za novo skupino, ki je korenine pognala pred dobrim letom, zdaj pa že žanje sadove svoje dela, ki ga je moč dobiti tudi na CD-ju.
V poslušanje albuma sem se vrgla z veseljem, saj me je že prva pesem Two words, one finger prepričala, da ima skupina velik potencial. Na začetku pesmi se sliši zvok, ki predstavlja njihovo ime Smacked oz. kot bi pri nas na primorskem to prevedli: "žlepa" ali udarec... Saj ljudje pravijo, da je vse v podrobnostih...
Pesmi so melodično zelo zanimive ter energične in občutek sem imela, da je kljub podobnemu stilu, vsaka precej raznolika. Inštrumenti in dobri kitarski riffi komade zelo obogatijo. Pri pesmi Doped with dophamine sem si takoj predstavljala, kako bi se lahko na koncertu v živo ljudje zbrali skupaj in ustvarili moshpit.
Kot oseba, ki da kar velik poudarek na besedila pesmi, moram reči, so mi bila ta zelo všeč. Zdijo se mi lepo sestavljena in premišljena, četudi preprosta. To, da so vse pesmi v angleščini me sploh ni zmotilo in mislim, da ima skupina s tem samo še večji potencial v tujini. Na trenutke sem se tudi nasmejala, saj so nekatera besedila precej komična, kot recimo pesem Floathing kidney syndrome
Med poslušanjem albuma sem velikokrat pomislila na skupini The Offspring ali Rise Against, zaradi glasbenega stila, predvsem pa zaradi unikatne barve pevčevega glasu.
Sama ne poznam veliko oseb, ki bi igrali takšno glasbo, zato je ta album nekaj prav osvežujočega za moja ušesa. Ko sem bila mlajša mi je bil punk rock zelo blizu in definitivno bi tudi Smacked bili na moji play listi, saj so me prav prijetno popeljali nazaj v ta žanr.
Poslušanje priporočam vsem, ki imate radi garage punk rock in ste odraščali s tako glasbo, pa tudi tistim, ki so skeptični glede kvalitete slovenske glasbene scene. Smacked s tem prvencem ponuja ravno to. Imeli bomo tudi priložnost, da Smacked vidimo in slišimo na njihovem koncertu, ki bo 21. 4. 2023 na Koroškem (KMKC). Spremljala jih bo skupina Spy Abuse.
Skupina Clockwork Psycho deluje na glasbeni sceni že od leta 2011. Med svojim dolgoletnim udejstvovanjem je nastopala s kar veliko znanimi bendi, med drugim tudi z G.B.H. lani na Metelkovi. Izdane ima tri albume in EP, ki nas zapeljejo na področje psychobilly in punk rock zvočne ekstaze.
V svojem dolgoletnem delu so člani marsikaj doživeli in odločili so se, da bodo trenutke delili tudi z nami. Skupino sestavljajo Lilith Clockwork (kontrabas, vokal), Jure Lenarčič (ritem kitara, vokal), Urban Logar (solo kitara, back vokal) in Marko Valant (bobni, vokal). 18. marca smo jih ujeli na nastopu v mladinskem centru v Kopru, kjer so igrali skupaj s Spy Abuse. Nastal je intervju.
1. Po internetu kroži prav posebna zgodba o pošasti, ki poje vse, kar leze in gre. Kako je ta pošat nastala?
Lilith: Naš solo kitarist ima talente za zgodbe in za dolgovezenje. Potrebovali smo nek opis benda, ki bi bil malo bolj popoln in ker pač on ne zna napisati v stilu "bend je bil ustanovljen leta 2011, je vse to zapakiral v pošast in naredil celo zgodbo iz tega.
2. Zakaj takšno ime? Clockwork Psycho?
Lilith: Meni je ena najljubših knjig Clockwork Orange. Ker je psychobilly zvrst, ki jo igramo, smo nekako združili clockwork in psycho skupaj in je nastalo, kar je nastalo.
3. Zakaj ste se odločili za psychobilly glasbo?
Lilith: Vsi nekako izviramo iz punka in vsak od nas je že pred nastankom skupine igral v drugih punk bendih. Osnova za ustvarjanje nam je bila punk in oi!, kar smo nekako združili z rock'n'rollom. Na začetku se mi zdi, da smo igrali bolj punk s kontrabasom, sedaj pa zadeva dobiva pravi pridih, ki smo ga želeli ustvariti. Na tem mestu se moram zahvaliti novim članom, še posebej Juretu, ki je v naš bend prinesel prav nekaj posebnega.
4. Kakšno glasbo poslušate v bendu v prostem času?
Lilith: To pa zelo različno. Jaz osebno sem zelo velik fan punka in rockabillya. Redno hodim tudi na svetovne festivale, kjer vidim nove bende iz celega sveta. Tudi Marko je malo bolj na punku. Jure je bil prej globoko v rockabillyu, sedaj pa je prešel na psychobilly glasbo. Torej malo tršo, kot jo je poslušal prej.
Urban: No, jaz sem pa bolj v nekih klasičnih rock zadevah, kot recimo Dire Straits, Genesis. Tudi jazz mi je všeč. Sem tudi fen Džordža Balaševiča. Zelo rad sem poslušal tudi njih, skupino, kjer sedaj igram. Ker me šefica "goni", se izobražujem tudi na posročju psychobilly scene, ampak očitno še ni dovolj.
5. Lilith, kaj delaš, da izgledaš tako vitalna in energična?
Lilith: (smeh) Ja, dobrega moža imam (smeh). Zaliva me kot rožico. (smeh) Drugače sem veliko v naravi, z mojimi živalmi (psi, konjem itd). Poizkušam zadosti spati. To mi sicer ne ratuje, ratuje mi pa tudi ne, da se ne stresiram zaradi službe.
6. Kako si se odločila za kontrabas in zato, da ga daš v ta žanr glasbe?
Lilith: Če se odločiš, da boš igral psychobilly, je kontrabas skoraj da ne obvezen. Prve pol leta sem ga mislila vržt v kanto za smeti, ker je bilo zelo težko. Prej sem igrala bas kitaro in je zelo zafrknjeno narediti ta preskok. No, potem pa sem dojela, kako in kaj in dobila občutek zanj in je kar nekako šlo. Igrati sem ga začela 2011. Sedaj na njemu dobesedno uživam in se mu med igranjem cela predam.
7. Kje vse ste že igrali?
Lilith: Igrali smo že po vsej Evropi. Ne vem, če kje nismo. Igrali smo v Skandinaviji, Angliji, Nemčiji, Belgiji, na Nizozemskem, v Italiji, v Španiji, v Franciji, na Slovaškem, na Češkem, na Balkanu, pa sigurno sem še kaj pozabila omeniti.
8. Kje vam je bilo najboljše?
Lilith: Recimo tura po Španiji. Bil je november in tam je bilo še okoli 25 stopinj. Štirinajst dni smo bili na poti in med tem časom smo imeli dvanajst koncertov. Bilo je sicer zelo naporno, ampak smo se imeli lepo. Nabralo se je tudi nekaj takih zgodbic, ki se jih bomo spominjali vse življenje. Smešnih in tudi malo manj smešnih. Povedala bom eno zgodbico iz Bratislave, ki je dejansko zelo smešna, ampak meni je bila tisti trenutek katastrofalna...
V klubu, kjer smo igrali, nas je šef povabil v bar in nam rekel, da lahko dobimo za pit vse, kar si zaželimo. Povedal nam je, da je bar odprt do jutra in da nas čaka velika žurka. Nekako smo se zavedali, da to ni najboljša ideja. Odigrali smo svoje in šli do mize, kjer se je prodajal merch. Nasproti je bil šank in kar naenkrat so se vsi pojavili okoli naše mize. Runde so začele padati in tisti dan smo vase vrgli vse, kar je bilo možno. Dogajali so se razni viskiji, absinthi, vodke in še marsikaj.
Ob ne vem kateri uri smo se odločili, da gremo proti kombiju in potem spat v hotel. Klub je bil približno 200 metrov od kombija in 200 metrov od hotela. Mi smo se odločili zaviti desno proti kombiju, do katerega smo v tistem specifičnem stanju potrebovali eno uro. Med potjo se je dogajalo marsikaj. Eden je padal po tleh, drugi ga je pobiral. Potem je nekdo začel jokat in ga je drugi sklofutal, da naj neha, ker mu je šel na jetra. In na koncu so vsi jokali in tako dalje. Po dolgi poti smo prišli do kombija in rekli, da bomo vzeli prtljago in šli do hotela. Jaz sem se v trenutku odločila, da bom spala kar tam, ker sem bila ostalih in celotne situacije že precej sita. Kar naenkrat sem zaslišala tri člane, ki so zunaj pametovali, kje je hotel in ko sem bolj podrobno pogledala, sem videla, da ga iščejo na mapi. Potem sem zaspala ko top in se zbudila šele zjutraj.
Ko sem odprla oči, sem videla, da je bil v kombiju še Dule (prejšnji član benda). Še vsa zaspana sem pogledala na telefon in videla sporočilo od Erža, ki se je glasilo: Fuck you very much. Rekla sem kul in sklenila, da pokličem, kje je kdo. Najprej sem poklicala Erža, ki se ni javil, potem pa se mi je javil Mare in ga vprašala, kje je hotel, ker sva hotela z Duletom priti tja. Prha in dober zajtrk bi prav pasali. Pa pravi Mare: "Veš, jaz nisem v hotelu." "Ja, kje pa si?" "Tukaj, na klopci pred klubom." "Ja ok, kje je pa Erž?" "To pa ne vem, ker sva se skregala in je on šel po svoje." "In kam je šel?" "Nimam pojma."
No, med tem časom me je klical tudi Erž in Vprašala sem ga: "Ja, kje pa si ti?" In on meni: "Na gradičku." Vprašala sem ga, o kakšnem gradičku blodi in mu rekla, da naj pride do kluba, ker gremo domov. Kmalu se je nekako prikotalil iz tistega gradička. Oba sta mi povedala zgodbo, kako sta vzela taksi za 400 metrov do hotela. Taksist ju je pripeljal do cone, kamor ni mogel iti več naprej in jima povedal, da je 50 metrov na desni naprej hotel in ga nista našla. Zato sta se skregala. Erž je šel na gradiček, Mare pa sedet pred klub.
No, potem smo šli na kosilo in najbolj sta trpela Erž in Marko, ki sta si naročila nek tris. Opozorila sem ju, da je to verjetno samo neka prilogica. Izkazalo se je, da sem imela še kako prav. Dobila sta tri male posodice. V eni je bil riž, v drugi krompir in v tretji ne vem, kaj.
Marko: Jaz sem si naročil puranji zrezek v smetanovi omaki in kruhovimi cmoki. Kar sem dobil, je izgledalo tako, kot govedina iz juhe, potem je bil pire, za katerega ne vem, kaj je bilo notri, korenčkova omaka in na vsem tem malo kečapa. Ko smo to nekako pojedli, je Dušan rekel, da ne more vozit. Zato smo se dali na eno parkirišče, spodaj dali tepih, ki ga uporabljamo za pod bobne in odspali še tri ure. In nato smo šli domov.
9. S katerimi bendi ste vse sodelovali?
Lilith: Bili smo na turneji s Coffin cats, igrali smo z Demented, pa tudi z GBH. Ne smem pa pozabiti tudi na Ritam nereda.
10. Kako potekajo vaše vaje?
Lilith: Na vajah predvsem jaz težim. Težim zaradi zamujanja, zaradi sounda, ker se nekdo ni naučil in fuša, vglavnem, skozi težim. Potem gremo domov in si odpremo vsak eno pivo in si tako odpočijemo od vaj.
11. Kaj ste delali med tem, ko je po svetu krožil soimenjak mehiškega piva? Ste se dobivali normalno ali ste ždeli vsak na svojem koncu?
Lilith: Mi smo se kar dobivali. Redno smo imeli vaje, med tem časom pa smo tudi posneli live video clip. V Šentjakobskem gledališču smo bili prvi, ki smo predstavili renovirano gledališče. Na ta clip smo zelo ponosni, ker je dobro narejen in zelo dobro posnet.
12. Povejte mi malo več o albumih, ki ste jih izdali.
Lilith: Ko smo izdali prvi album, smo bili trio v zasedbi jaz, Erž in Doks. Posnet je bil v Ljubljani v studiu Kif Kif. Dvoržak je naredil miks, mastering pa pevec skupine Brains v Kanadi. To nam je malo odprlo mesto na svetovni sceni. Leta 2015 smo nastopili tudi na festivalu v Angliji. Drugi in tretji album smo posneli s Philipom Doyleyem, ki ima zelo veliko izkušenj na tem področju. Potem smo pa izdali še EP, pa še en live iz Rijeke imamo. Vse naše delo pa lahko dobite tudi na platformah online.
13. Kaj ste pričakovali od apokalipse v Kopru?
Lilith: Predvsem, da se bomo imeli lepo in se sprostili. Veseli me, da je koncert obiskalo veliko ljudi in da smo skupaj uživali v koncertu. Rada bi, da bo ta koncert malo dvignil zanimanje za tovrstno glasbo.
14. Kako bi se mogli po vaše znajti ljudje v tej situaciji, v kateri se sedaj nahajamo na svetu?
Lilith: Mislim, da imamo veliko enih težav. Sami s seboj, z okolico, z naravo, s prenašanjem drug drugega, s sprejemanjem, s komunikacijo... Sedaj pa ne vem, ali to nam, malo starejšim, predstavlja težave in je mladim normalno ali se motim. Moje mnenje je, da smo čisto preveč nasičeni z vsem, problem pa je tudi digitalizacija. To povzroča, da nismo več sposobni shajati drug z drugim, da smo izgubili fokus, socializacijo ter druženje. Če se ne bo nekaj drastično spremenilo, bo šlo to samo še na slabše.
Marko: Svet je v P...i. Biznis je glavno vodilo vsega. Najmočnejši zakon je zakon kapitalizma v kakršni koli obliki. V času korone so bogati ratali še bogatejši, na našem ozemlju je propadlo veliko majhnih podjetnikov in obrtnikov. Korona je bila vojno stanje, manipulacija in veliko je bilo vojnih dobičkarjev. Sploh ni pomembno, ali je bil virus spuščen namenoma ali ne, pomembno je, kaj se je potem dogajalo. Problem je tudi, ker ljudje niso več v stiku sami s seboj ali pa jim tega zelo manjka. Premalo je empatije. Narcizem prevladuje.
15. Kaj bi sporočili mladim glasbenikom, ki so komaj na začetku svoje kariere?
Lilith: Ne obupat. Lepo bi bilo, če bi maldi glasbeniki igrali glasbo, ki jim je všeč, da bi ob njej uživali in uspeli z njo. Najhujše je to, ko mora po določenih letih delovanja glasbenik reči: Če bi želel kaj zaslužiti z glasbo, moram opustiti svoje dosedanje igranje, ki ga imam rad in se preusmeriti v zvrst, ki je bolj poslušana, mi ne ustreza in ne uživam toliko v njej. Glasba je pomembna stvar in dobro je, da se mladi lahko izražajo skozi njo. Dajte si duška in bodite odprtih misli ter kreativni.
Intervju sta pripravila Mojca Lubej in Luka Petešić.
Brkovi so pretekli mesec izdali novi album, že osmi po vrsti. Album nosi ime »Krvava novčanica«, vsebuje pa devet pesmi, ki se nanašajo predvsem na aktualne družbene razmere. Na sceni so od leta 2004 in so zelo aktivni doma in v tujini. V postavi Vedran Pehar (Shamso69) - vokal, Mario Borg (Šarulja) - bobni, Tomislav Kalousek (Tomac) - bas kitara, Vlajko - kitara, Igor Paspalj (Pas) - kitara, bodo nastopili 12. maja v ljubljanski Cvetličarni, 8. aprila pa smo jih lahko ujeli v Domu Svobode v Trbovljah.
Lani na festivalu Exit smo imeli priložnost govoriti s pevcem in frontmanom skupine, čigar umetniško ime je Shamso69. Zelo odkrito nam je odgovoril na nekaj vprašanj...
1. Zanima me, kdo ste Brkovi in zakaj ste si nadeli takšno ime?
Shamso69: To je po našem kitaristu, šefu. Vsi mu pravijo Brk in zaradi tega je tudi ime skupine Brkovi.
2. Kaj vi pravite, kakšen žanr glasbe igrate? Kako se opredeljujete?
Shamso69: Mi smo ta žanr poimenovali pank folk wellness...
Zakaj tako?
Shamso69: Zaradi tega, ker je v naši glasbi punk, folk in mešanica velnessa. Z velnessom mislim na turško savno. Ljudje odhajajo nasmejani in zadovoljni iz koncertov, to je pa isti učinek, kot da bi bili v savni.
3. Skoraj vsi vaši teksti so čista provokacija. Mi lahko poveš, zakaj ste izbrali tak način pisanja tekstov in od kje vam ideje zanje?
Shamso69: No, ne bi rekel, da so vsi teksti provokacija. Nekateri morda tudi niso. Ampak jaz nimam kontrole nad tem. To je tako. Hodim po ulici, pade mi ideja za pesem, hitro jo posnamem na snemalnik in jo nato predstavim članom benda. Če jo sprejmejo in če je dobra, jo obdržimo in iz nje napravimo hit, če pa ni, pa j...t ga.. Vržemo jo v smeti in se delamo, kot da ni nikoli obstajala.
4. Izdanih imate sedem (od marca 2023 osem) albumov. Kateri vam je najbolj in kateri najmanj všeč?
Shamso69: V bistvu se ne morem opredeliti. Bolj se lahko opredelim po tem, katera pesem mi je bolj in katera manj všeč. Na vsakem albumu imamo tri, štiri ali pet pesmi, ki so mi bolj všeč in tri, štiri ali pet pesmi, ki so mi manj všeč. Mislim pa, da je »Pizda materina« naš najbolj uspešni album.
5. Povej mi malo več o kompilaciji Brkati gosti.
Shamso69: Jaz sem v bistvu zelo ponosen na to komplilacijo. Na njej je enaindvajset naših komadov v izvedbi drugih bendov. V čast mi je, da se je angažiralo toliko bendov, mojih prijateljev in kolegov in naredilo en tak projekt. Zelo sem ponosen na to. Še najbolj zanimivo pa je, da smo še vedno živi in še vedno igramo in že izpademo ene take velike legende. Ko ti to naredijo kolegi, ne moreš verjet. To je ena velika stvar zame in za bend.
6. Kaj vas inspirira?
Shamso69: Najbolj ljudje in njihove življenjske zgodbe, njihove usode. Inspirirajo nas tudi življenjski problemi ljudi. Včasih tudi malo socialni odnosi, politična in ekonomska ureditev v državah in ljubezen. Torej odnosi med moškim in žensko.
7. Politika in glasba - Gresta skupaj ali ne?
Shamso69: Mene osebno politika dejansko ne zanima, čeprav se nekateri naši komadi dotikajo socialno-političnih tematik. Ampak ne v smislu, da bi šla skupaj z roko v roki, bolj v smislu iskanja lastnih pogledov na stvari okoli nas.
8. Kaj mi lahko še poveš, česar nisem vprašala?
Shamso69: Lahko ti rečem, da mi je všeč, ker si tukaj in da si iz Slovenije. Meni osebno je Slovenija zelo všeč. Bil sem v Kranju in naletel na zelo prijazne ljudi. Na tem mestu pozdravljam vse Slovence in Slovenke in Punk rock portalu želim mnogo uspehov.
Pomlad je tu! In z njo balans. Z novo pesmijo, dvominutno izpovedjo, ki poleg pomladi naznanja tudi prihod njihovega sedmega albuma.
´ti si ogenj´, je singel, ki odpira novo pot, na alternativni sceni zdaj že trdno zasidrani art-punk/post-punk zasedbi balans. Je hitra in agresivna punk balada, ki kričeče izraža svoja čustva in kaže prvi uvid v album ´nima smisla´, balansov drugi dolgometražec pod okriljem založbe Kapa Records.
Skladbi se pridružuje tudi barvit videospot izpod prstov multidisciplinarne umetnice Petre Korent, ki skozi stop motion animacijo prikazuje zgodbo tragične goreče ljubezni s pridihom biblijskih motivov.
´ti si ogenj´ je možno poslušati preko vseh pretočnih omrežij, prav tako preko Bandcamp profilov založbe Kapa Records in skupine balans: klik!
Broken Lock so skupina, ki je nastala leta 1995. Med tem časom se je na sceni marsikaj spremenilo, oni pa še vedno igrajo. Izdali so pet albumov, žanrsko pa so precej raznoliki, svojo razgibanost pa tudi sami težko opredelijo. Pred kratkim so imeli krajšo turnejo po Sloveniji. Prišli so tudi v Mladinski center v Kopru, kjer je nastal ta intervju. Zasedbo sestavljata kitarista Rihard in Janez, ki sta zadolžena tudi za vokal, Marko na basu, Julij na bobnih, Jure sonus (zvok, efekti). Pogovarjali smo se z Janezom Weissem in Rihardom Župančičem, ki obenem vabita na koncerte v Ribnico (25. marec), Kranj (15. april) in Kostanjek pri Krškem (20. maj).
1. Zanima nas, kaj ima razbita ključavnica skupnega s člani Broken Lock?
Janez: Bilo je poleti leta 1995 in z bendom smo se zbrali pred klubom MKK v Črnomlju. Na vratih kluba sta bili dve ključavnici, mi pa smo imeli samo en ključ. Prvo ključavnico smo odprli, drugo pa zlomili. Takrat smo se tudi poimenovali Broken lock, Zlomljena ključavnica. To ime se je sčasoma pretopilo v naš stil igranja, ker imamo v komadih en kup nepravilnosti, naglih sprememb in tako dalje.
2. Kako bi opisali svoje delo?
Rihard: S tem vprašanjem smo imeli težave že od zmeraj. V bendu poslušamo precej različno glasbo. Na začetku je bil velik vpliv stoner rocka, ampak ne klasičnega. Vedno so nas pritegnile nekonvencionalne forme. V časih našega najstništva je bila na vseh koncertih, ki smo jih obiskali, vedno ista finta: trije akordi in galama. Z eno besedo: HC. Kar je super in the best, ampak nas so zanimale bolj druge zadeve, kot so rifaže in podobno. Ko smo začeli resno delati, smo se, zaradi te različnosti, pred vsakim novim albumom dogovorili, v katero smer bomo šli z njim.
3. Kakšna je vaša žanrska operdelitev?
Janez: Že od nekdaj iščemo svojo formo, saj želimo integrirati tehnične značilnosti z izraznostjo. Vedno se poigravamo z idejo in kamor jo odnese, je v redu. Pri nas ni tako: Ja, tega pa ne bi igrali, ker mi igramo recimo HC. Smo mnenja, da tudi, če je nek reagee, tudi nek dub element, se ga lahko integrira. Če boste brskali po internetu, boste videli, da nas uvrščajo v različne žanre, s čimer pa se mi ne strinjamo. Ker igramo 28 let, smo doživeli že vso glasbo: elektroniko, metal, nu metal, stoner rock, skratka, ni da ni.
Rihard: To je tako. Nekaj ti je všeč in tisto želiš integrirati v glasbo, ki jo ustvarjaš.
Janez: Naša ideja je, da ima vsak riff svojo zgodbo. Ti ta značaj poizkušaš odkriti, pri tem pa ustvarjaš kontraste, ki ga bodo poudarili. Nagnjeni smo k temu, da iščemo neke glasbene ekstreme in operiramo z njimi.
4. Kaj želite sporočiti ljudem s pesmimi, ki jih izvajate?
Rihard: Eni teksti so angažirani čisto družbeno, drugi so dosti bolj osebni.
Janez: Daš neko kritiko, daš nek opis nečesa, daš moment vožnje v avtu. Iščeš neke momente.
Rihard: Načeloma v teh časih ni težko biti jezen, pa kritizirati, ker vse stvari gredo v neke čudne smeri.
5. Igrali ste na zadnjem Novem Rocku. Kakšni so bili vaši občutki?
Janez: Sijajni. Prvič je to, da smo bend, ki igra po klubih. Takrat smo pa kar nenadoma igrali na malo večjem odru. Bil velik stage, nam pa se je zdelo, kot da smo ful majhni. To je bilo davno, spomini pa so še vedno odlični. Kaj naj rečem.. Super občutek!
6. Na katerih festivalih ste še nastopali in kje?
Rihard: Nastopali smo na Kolpa festu, na Trnfestu ter na drugih klasikah v Sloveniji.
7. Za vami je peti album ´Postmodern songs´. Kaj nama lahko poveste o tem?
Janez: Na naše peto dete smo zelo ponosni. Morda smo se na tem albumu vrnili v vode, v katerih smo ustvarjali prej. Vmes nas je namreč malo odneslo v eksperimentiranje.
Rihard: Posnetke smo naredili tik pred kovidom. Dve leti je album kar ležal. Sedaj nam je čisto zares lepo hoditi naokoli in jih predstavljati.
8. Za seboj imate kar precej dolg staž. Na sceni ste že od leta 1995. Zanima me, kaj se je med tem časom spremenilo.
Janez: Vse. Generacije organizatorjev, s katerimi smo pričeli, lahko jim rečemo tudi staroste slovenske scene, ne delujejo več. Nekaj jih, na žalost, tudi ni več med nami. Imeli smo priložnost opazovati, kako se je klubovska scena spreminjala. Od polnih klubov v devetdesetih, do kriz v začetnih dvatisočih, do tega sedaj, ko se nam zdi, da se zadeva zopet počasi vzpostavlja. Tudi bendi, s katerimi igramo, so se spremenili. Mi smo veliko igrali z Ego Malfunction in z ostalimi skupinami, ki so bile aktivne, ko smo začeli. Sedaj pa je čisto neka druga scena. Internet je dal nekaj zelo dobrih prednosti, ki jih prej nismo imeli, po drugi strani pa je bila scena prej na neki drugi način bolj razburljiva, kot je sedaj.
9. Opažamo, da imate neke zelo zanimive videospote. Od kje ideje?
Rihard: Ideje načeloma prepuščamo ljudem, ki nam spote režirajo. Damo sicer neke smernice, ampak ni nujno, da se tega držijo. Za komad Two faces smo recimo želeli imeti video, kjer igramo. Nam je bilo to vedno zakomplicirano. Najprej se je potrebno odločiti, za kateri komad bomo snemali video, potem komu dati, koliko investirati in tako dalje.
10. Izdali ste tudi vinilko. V teh časih je njena izdaja kar malo prestižna zadeva. Zanima me, kako ste se odločili za to?
Janez: Ravno pred kratkim sem poslušal precej zanimivo oddajo o tem. V njej je bilo rečeno, da vinilke pravzaprav predstavljajo 49 procentov fizičnih nosilcev. Res je, da je relativno visok produkcijski strošek, ampak se jo splača narediti. Obstaja še veliko ljudi, ki cenijo to vrsto zapisov. Vinilka je po mojem mnenju nek fizični nosilec, ki ima svoj čar. Ker je plošča velika, pride do izraza tudi art, ki je na njej, kar je eden izmed precej pomembnih dejavnikov.
Rihard: Jaz, recimo, sem eden od navdušencev nad vinilom. Imam precej veliko zbirko. Na kateri koli koncert, kamor grem in prodajajo plošče benda, jo načeloma vedno kupim.
11. Kaj vam pomeni kompilacija Punk Rock Val 22 na katero ste bili uvrščeni in ki na posluh ponuja zbrane domače alternativne ustvarjalce?
Janez: Pozdravljamo, da se te stvari delajo. Spominja me na kakšne starejše prakse, recimo na ´No border jam´ kompilacijo ter na druge, s katerimi smo v preteklosti živeli. To je super poklon sceni.
12. Ali v Sloveniji po vašem alternativa lahko preživi?
Janez: Preživi lahko. Stvar je samo v tem, kako se bo, kot vedno, oblikovala. Samonikla prizorišča, kakršna so bila včasih, so nadomestili mladinski centri. Koliko bodo le-ti lahko furali neko neodvisno politiko in producirali ter podpirali sceno, toliko bo pač ta scena živa. Seveda bodo pa vedno tudi old school placi, kjer se še vedno dogaja. Pred kratkim smo obiskali tak čudovit prostor v Goriških Brdih (Strelišče). Če je to prihodnost, je lepa.
Rihard: Vredu je, da klubi zopet živijo. Tudi recimo pri nas v Črnomlju ima MKK nek podmladek, ki fura program in to je zelo lepo videti. Včasih smo bili tam tudi mi zelo aktivni. Všeč nam je tudi, da koncertni prostori še živijo in da se v njih nekaj dogaja. V Koper smo se vrnili po veliko letih.
13. Če bi bili vsemogočni, kaj na svetu bi spremenili? Kaj vas najbolj moti?
(smeh) Janez: A kaj nas moti, da se dogaja.. Hm, čakaj (smeh)... Tako bom rekel. V tej fazi življenja, kot sem jaz, nisi več utopik. Skušaš biti kar realist.
Rihard: Jaz bi rad več resnice. Ne toliko nekega dreka, ki se nam ga futra iz vseh možnih kanalov in manipulacij s samo resnico.
Janez: Osnova je malo manj plastičnih vrečk. Poslušajte naš album in vam bo jasno, kaj sem s tem želel povedati.
Intervju sta pripravila Mojca Lubej in Luka Petešič.
Smacked je štiričlanska skupina primorcev in korošcev, ki dela in ustvarja v Ljubljani. Nastopa v zasedbi: Matija Vižin (vokal), Žan Ferčak (kitara), Klemen Slatinek (bas), Andraž Sešelj Pangerc (bobni).
Band se je formiral aprila 2022 navdahnjen s punk rockom in skate punkom. Konec lanskega leta so posneli prvenec, ki bo luč sveta ugledal 1. aprila letos. To bo v bistvu produktiven zaključek njihovega prvega leta obstoja. Album bo nosil naslov ´Surfing the Tsunami!´ Poslušali boste lahko 15 melodičnih, raznolikih in svežih punk rock viž, ki jih združujejo zanimiva osebno izpovedna besedila iz vsakdanjih plusov in minusov vseh nas.
Album je bil posnet v studio Attic v Orehovljah pri Novi Gorici. Njegov producent je Nenad Putnik. Izdan bo pod okriljem SDNL Records, lahko pa ga boste dobili v fizični ali pretočni obliki na vseh glasbenih platformah. Fantje so se do uradnega izida odločili, da bodo vsak dan objavili en komad. Dva štikla so že objavili, do 1. aprila pa bodo sledi še ostali, ki bodo del njihove zgodbe.
Kmalu bodo znani tudi datumi koncertov, na katerih bodo predstavljali novo izdajo in bodo spotoma objavljani na njihovih socialnih omrežjih.
8. aprila nas na prizorišču Barba Negra v Budimpešti čaka prav poseben koncert ameriške glasbene skupine Kamelot. V sklopu evropske turneje nam bo predstavila svoj novi glasbeni album ´The Awakening´, ki izide 17. marca 2023. Spremljala jo bo kopica predskupin iz različnih držav, te pa so: Myrath (Tunizija), Eleine (Švedska) in League of Distortion (Nemčija). Vstopnice so na voljo tukaj.
Kamelot izvaja mešanico symfonic, progressive in power metal glasbe. Skupina je bila ustanovljena na Floridi leta 1987. V svojih 36 letih delovanja je izdala dvanajst studijskih albumov. Med bolj znanimi so: Karma, Epica, The Black Halo ter Silverthorn. Posneli so tudi 20 videospotov. Njihova posebnost je, da se besedila in skladbe v albumih velikokrat med seboj prepletajo ter predstavljajo globoke zgodbe, ki jih želijo povedati in deliti na odru.
Myrath prihajajo iz Tunizije. Izvajajo power metal glasbo z pridihom arabskih melodij. Njihove koncerte popestrijo posebni ritmi, pa tudi trebušne plesalke. Bend je nastal leta 2001 in je prva glasbena skupina iz Tunizije, ki je podpisala pogodbo z založbo izven države. S svojimi besedami so stil glasbe, ki ga igrajo poimenovali kot: ´goreč peščeni metal.´
Švedska glasbena skupina Eleine igra glasbo, ki je skupek symfonic, trash in black metala. Nastopili so kot predskupina številnim znanim glasbenikom. V Sloveniji smo jih imeli priložnost slišati novembra 2022, ko so v Orto baru spremljali skupino Sonata Arctica na njihovi Acoustic Adventures turneji. Članek o tem si lahko ogledate tukaj.
League of Distortion se ponaša s prav posebnim zvokom modernih melodičnih ritmov. Ustanovitelja sta znana po svojem sodelovanju v glasbenih skupinah Exit Eden in Kissin' Dynamite.
Paraf je skupina, ki je davnega leta 1975 vzklila v hrvaški Rijeki. Takrat se je iz rock´n´rolla začel razvijati punk, ki se je v roku dveh do treh let formiral bolj ali manj po vsem svetu. Istega leta je nastala skupina Sex Pistols, leto kasneje še The Clash. Paraf je torej skupina s tradicijo in dolgo sledjo. Za njimi je ogromno glasbenih izkušenj ter nastopov, štirje albumi, nazadnje so izdali album ´Delta (Live album 2022)´ pri Dallas Records, ter dve mali plošči. Njihovo delo je bilo denimo obeleženo tudi na kompilacijah ´Novi punk val 1981´ ter zbrana dela 1976–1987. Slednja je izšla kar na štirih CD-jih (2018).
Paraf je kar nekajkrat menjal postavo. V trenutni zasedbi deluje kar osem članov:
• Pavica Mijatović (Vim Cola) - vokal
• Valter Kocijančić - kitara, vokal
• Zdravko Čabrijan – bas kitara
• Raul Varlen - klaviature
• Vlado Simcich (Vava) - kitara
• Deni Šesnić - kitara
• Iva Močibob - vokal
• Alen Tibljaš - bobni
Paraf smo lansko leto ujeli na festivalu Exit in tako je nastal intervju. Pogovarjali smo se z Valterjem Kocijančićem in Vim Colo.
1. Zanima me zgodba o Parafu. Kako se je pravzaprav vse začelo?
Valter Kocijančić: Zgodba se je začela leta 1975-1976. Takrat smo bili še najstniki in nas je zanimalo vse mogoče. Tudi inštrumenti. Začeli smo preigravati kitarske rife in ugotavljati, česa so kitare pravzaprav sposobne. Takrat je moj oče delal za časopis, tako sem imel vpogled v mnogo člankov. Seveda sem jih delil s prijatelji in vsi smo jih z velikim veseljem prebirali in na tak način raziskovali svet. Pritegnilo nas je punkersko gibanje in odločili smo se, da ga poizkusimo igrati tudi mi. V časopisu smo namreč videli fotografije punkerjev in ker smo bili pubertetniki, odprti za spremembe, nam ni bilo težko energijo s slik pretvoriti v energijo glasbe in krepiti tovrstno kulturo.
2. Kaj je za vas bistvo punka?
Vim Cola: Punk je v bistvu ´nepolikana resnica´. Prikaže življenje takšno, kot je. Po resnici. Brez olepšav.
3. Kako gresta skupaj politika in punk?
Vim Cola: Težko gresta skupaj.
Valter Kocijančić: Nikakor.
Vim Cola: Punk je v principu "Gandhijevska fora", ki pravi, da je državna neposlušnost v bistvu tvoja dolžnost. Seveda, neposlušnost k tistemu, ki ni pravično in ni smiselno. To je v bistvu vsa poanta zgodbe o punku.
Valter Kocijančić: Ravno zaradi tega se punk ne oglašuje javno, ampak ostaja nekako v zaledju. Vim Cola: Punk je tisto, kar krepi osebno identiteto. Je razmišljanje z glavo, brez pristajanja na kompromis.
Valter Kocijančić: V bistvu ni pomembno, kako se to imenuje.
4. Nekateri vas opredeljujejo kot reški novovalovski bend. Kako je scena v Rijeki izgledala, ko ste bili mladi in kako izgleda sedaj?
Valter Kocijančić: Ko smo bili mladi, nas je bilo najprej nekoliko alternativcev. Iz teh nekoliko alternativcev nas je v roku parih mesecev nastalo nekaj sto.
Vim Cola: Če pogledamo, je to čista geometrična progresija.
Valter Kocijančić: Sedaj so časi drugačni, na glasbeno površje so prišli novi stili. Mladini se ponujajo popolnoma neke nove stvari, ki jih mi v njihovih letih nismo poznali. Čas je napravil svoje. Zelo pa mi je všeč, ker še vedno veliko mladih ljudi razmišlja s svojo glavo.
5. Kakšni so bili začetki Parafa? Kakšni so bili prvi koncerti in podobno?
Valter Kocijančić: Najprej smo igrali po raznih parkih in v okolici hiše. Naš prvi veliki koncert je bil v Circolu, zgradbi italijanske skupnosti v Reki. Leta 1978 smo prišli v Srbijo. Igrali smo na zadnjem Bum festivalu, ki se je takrat odvijal v Novem Sadu. Po vseh letih smo si želeli ponovno igrati v Novem Sadu in sedaj smo na Exitu. No, sedaj smo v večji zasedbi. Danes nas je osem, takrat smo bili samo trije. Pa tudi mi smo malo starejši in so nam je ravno zaradi tega prišlo na pomoč še nekaj članov. Smo tudi malo širši in seveda malo modrejši (smeh).
6. Kakšno je bilo življenje pankerjev, ko ste bili še mladostniki?
Vim Cola: Živeli smo tako, kot danes živi mladina. S svojimi starši, ki so bili frustrirani in okupirani s situacijami, v katerih so se nahajali. Te frustracije so bile kasneje na nek način inspiracija bendu, da jih je pretvoril v glasbo in iz njih naredil komade.
7. Kako je prišlo do imena Paraf?
Valter Kocijančić: Čisto slučajno. Prvih petnajst dni smo se imenovali skupina Unikat. Potem sem prišel na plan z idejo, da si zamenjamo ime v Paraf. Bilo mi je zelo simpatično. Kaj pomeni paraf? Paraf je samo en znak, avtogram. Izraz je tudi parafirati nekaj. Vsi so bili za. Pa tudi ime smo opravičili. Pustili smo zelo globoko sled na ozemlju bivše Jugoslavije.
Vim Cola: Sedaj na naše začetke lahko gledam iz distance, kajti od tega je preteklo mnogo let. Lepo je videti, da se je ta energija, ki si jo vlagal, materializirala čez določena človeška življenja. Danes lahko recimo vidimo in slišimo ljudi, ki prihajajo k nam in nam rečejo: Čez vašo glasbo sem preživljal te in te zadeve..., šel sem čez ta in ta leta. Bili ste mi inspiracija za to in tisto, za nekaj, za kar nisem mislil, da lahko naredim, pa sem se vseeno spustil v to, zahvaljujoč vam. In to je v bistvu genijalna poteza. To pa zato, ker si za seboj pustil sled.
Valter Kocijančić: Na kratko: Spremenil si mi življenje. Velikokrat smo to slišali.
8. Ali ste, ko ste začeli igrati, imeli kake ambicije, da postanete tako opazni?
Valter Kocijančić in Vim Cola: Ma neee.
Valter Kocijančić: To smo delali iz lastnega zadovoljstva, pa je nekdo tole naše zadovoljstvo prepoznal in se je začelo širiti, kakor rak rana.
Vim Cola: Razlika je v tem, s kakim namenom nekaj delaš. Če delaš za denar, se boš kar hitro naveličal in načeloma tega ne boš delal z veseljem. Projekt bo kaj kmalu pozabljen. Če pa delaš nekaj, kar delaš z veseljem, je rezultat tega zadovoljstvo in uspeh. Pri vsej tej stvari je pomemben samo namen in motivacija. Če si ob svojem delu užival in vlagal energijo, ki si jo pretvoril v besedila in v glasbo, v moč... Potem je uspeh zagarantiran.
9. Kakšno je vaše mnenje o Exit-u?
Vim Cola: O Exitu ne moremo veliko govoriti. Enostavno zaradi tega, ker smo tukaj prvič. Kar smo videli je v bistvu fantastična organizacija in želimo vse lepo organizatorjem, ker je to ogromen posel. Prekrasno je, ker so na enem takem prelepem mestu uspeli povezati vse mogoče glasbene žanre. Všeč mi je, ker se vse dogaja brez zadržkov. Vsak ima namreč možnost doživeti glasbo, ki mu najbolj ustreza, brez sojenja in grdega gledanja drugih ljudi in sodelovati v vsem tem menjanju energije. To je moje osebno mnenje vsega, kar sem do sedaj videla.
10. Zanima me še to, kdo je bil krivec, da ste se ponovno zbrali in da nadaljujete svoje delo.
Vim Cola in Valter Kocijančić: Tu ni krivca ali neke posebne zgodbe.
Vim Cola: Člani zasedbe smo v privat življenju prijatelji. To pomeni, da smo skozi v kontaktu. Srečujemo se že od skozi in ves ta čas nas je bilo nemogoče razdružiti. To je vez, ki bo ostala za vedno. V preteklosti so se pokazale neke situacije, neki trenutki, neke obletnice, ki jih je bilo potrebno proslavili. In ugotovili smo, da to pride skupaj.
Valter Kocijančić: Ugotovili smo tudi, da se je lepo vrniti v mlade dni. (smeh)...refreš...
11. Kake plane imate za prihodnost?
Vim Cola: Prihodnost je nam vsem neznana. To, kar vemo, je, da imamo material, ki se dokončuje, ali pa je v planu, da se naredi. Pri tem bodo sodelovali vsi člani, ki v tem trenutku delujejo. Pričakujemo, da bo vse skupaj zelo zanimivo. Ne bi bilo primerno, da ljudem povemo nek rok, kdaj bodo vse te novosti prišle na dan, ker smo si pri tem projektu dali neko časovno svobodo. Iz razloga, ker smo mi časovno omejeni.
Valter Kocijančić: Najbolj pomembno je to, da ne razmišljamo o denarju, ampak naredimo vse takrat, ko imamo čas. Brez nekega pritiska in brzine. Za konec si lahko ogledate še naš sveži video za pesem ´Javna kupatila´, na odrih pa bomo 11. marca v Zagrebu in 24. marca v Beogradu (op. p.). Srečno.
Hvala za vaš čas, odlično glasbo in zanimive odgovore. Intervju je pripravila Mojca Lubej.
