Satanic Surfers se vračajo v letu 2015!

Satanic Surfers live, Montreal 2006.
Foto: Jess Baumung

V prihodnjem letu se bodo na odre vrnili še eni veterani. Satanic Surfers so namreč naznanili, da bodo v prihodnjem letu gostovali na nekaj festivalih po Evropi. Frontman skupine Rodrigo Alfaro je pred dobrim mesecem zapustil band Atlas Losing Grip. To pa je bil očitno še dodatni veter v jadra, da se združijo Satanic Surfers. Atlas Losing Grip pa so medtem že našli njegovo zamenjavo v Niklasu Olssonu, za januar napovedali izid albuma ter enomesečno evropsko turo. Več v videu kar se tiče Atlas Losing Grip:

Torej, da se vrnemo k Satanic Surfers. Do tega trenutka so svojo udeležbo potrdili na belgijskem festivalu Groezrock, ki bo potekal na začetku maja. Nato bodo nastopili na The Resurrection Festu, ki se bo julija odvil v Španiji. Kot zanimivost naj omenimo, da bodo kot headlinerji na obeh festivalih nastopili še eni povratniki iz Švedske in sicer Refused. Pred kratkim pa so člani skupine Satanic Surfers potrdili še nastop na francoskem Extreme festu, kjer si bodo oder delili s Comeback Kidi, The Exploited, Iron Reagan in ostalimi.

Najava o udeležbi skupine Satanic Surfers na festivalu Resurrection.

Satanic Surfers so nastali leta 1989 na jugu Švedske v kraju Lund, skupina pa je neprekinjeno delovala do leta 2007. Zasedbo sta ustanovila Rodrigo Alfaro, ki je sprva opravljal dolžnosti bobnarja ter vokalist Erik Kronwall. Nato sta se priključila še kitarista Fredrik Jakobsen in Magnus Blixtberg, na basu se je znašel Tomek Sokołowski. Skozi delovanje se je formacija skupine malo zamenjala, Rodrigo Alfaro pa je čez čas pristal na vokalu.. Poleg Alfara sta do danes edina konstantna člana skupine še oba kitarista Fredrik in Magnus, postavo v letu 2015 pa bo tvoril še basist Andy Dahlström, ki je član skupine od leta 2003. In bobnar? Kdo bo sedel za bobni pa zaenkrat ostaja skrivnost.

V svoji karieri nanizali številne EP-je in albume. Leta 2005 so izdali zadnjega »Taste the Poison«, izšel pa je pri Bad Taste Records. Zelo verjetno je tudi, da bodo člani skupine zajadrali v ustvarjali svet ter posneli kakšen nov material. Kdaj, pa zaenkrat še ni znano. Srečno Satanic Surfers!

Top albumi v letu 2014 (2. del)

V letošnjem letu je na alternativni sceni izšlo mnogo izdaj, tako tiste manj prepričljive do tistih malo bolj. Znane akterje na domači alternativni grudi smo povprašali, kateri so njihovi trije najboljši albumi v letu 2014. V drugem delu našega poizvedovanja smo o tem povprašali Igorja Bašina - BiGorja, glasbenega kritika in kolumnista. Svoje mnenje o treh najboljših domačih in tujih izdajah je podal Goran Ivanović - Goc iz Radia Študent. Iz Nove Gorice se nam je oglasil Jaka Čurlič, idejni vodja kolektiva JZA Crew, iz združbe Giljotina pa nam je tokrat predloge podal Jernej Huber. Kot predstavnik spletne revije HrupMag-a nam je odgovoril glavni urednik Daniel Sheppard, svoje mnenje pa sta podala še Vladimir Jovanović član skupine Gužva u Bajt ter Borut Marolt, vokalist skupine Niet. Njihovi predlogi in (kratki) komentarji so zbrani v nadaljevanju…

/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

● Igor Bašin - BiGor (Val 202, glasbeni kritik in kolumnist, dolgoletni akter na področju alternativne glasbe)

1) Iceage - Plowing Into The Field of Love (Matador Records):

Nič več adolescentno diletantstvo. Kapo dol! Sluhnimo "The Lord's Favorite", skladbi iz albuma...

2) Sleaford Mods - Divide & Exit (Harbinger Sound):

Ulica govori naravnost v faco, brez usmiljenja.

3) It's Everyone Else - New Religion (Noise Appeal Records):

Gmota besa in bolečine. Na vse ali nič.

/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

● Goran Ivanović - Goc (novinar STA, urednik in voditelj oddaje Subway na Radiu Študent)

TOP 3 domače izdaje

1) Final Approach - Sleep, Work, Buy, Die (DHPAK 47):

Zabijanje za zaključek leta. Drveči old school hc z dovolj političnega punka, ki spodbuja na razmišljanje. Na koncertih zagotavlja veliko stage divinga, circle pita in zbornega petja.

2) Trifor60 - Kdo Odloča?! (ZPP):

Kdo odloča?!, sprašujejo železnkrasterji Trifor60. Čisti drveči politični crust punk stare šole. Ni čas za apatijo, temveč za akcijo!

3) Iamdisease - Praznina (Moonlee Records):

Eden najbolj razburljivih bandov ne samo na slovenski sceni. Ni praznine in nenehnega vračanja istega, saj so naredili novi korak naprej v raziskavah različnih podtalnih žanrov. Nietzsche bi jim zagotovo prisluhnil ker ponujajo jasen program.

 TOP 3 tuje izdaje po Goranovem mnenju...

1) War//Plague - Temperaments of War EP (Profane Existence):

Surovost prvinskega crusta, ki ne stavi na produkcijo, temveč na punkerski izbruh besa!

2) Black Terror - Born Again (Black Seeds):

Album crust punkerjev iz Singapurja. Zasvojenci s pionirsko glasbo britanskega crust punka in d-beata razlamljanja kosti!

3) Instinct of survival - Call Of The Blue Distance (Cultur Schock):

LP hamburške anarho punk družine Instinct of survival. Lepljivi hrustljavi stench core težke kategorije z rahlim odmerkom temačnega punka!

 

/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

● Jaka Čurlič (dejavni član kolektiva JZA crew)

1) Trash Talk - No Peace (Odd Future Records):

Nekoliko drugačen glede na njihove predhodnike, ampak po večkratnem poslušanju ubijalski! Hitrost, groove in odlična besedila! Pesem "The Hole"...

2) Border Bastard - XVII (Kornalcielo Records):

Čisti rock and roll z jajci! Death Punk!

3) Danny Trejo - Human Extinction (Green Records / Trivel Records):

Hitro, nasilno in z dušo! Venezia Hardcore!

/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

● Daniel Sheppard (urednik spletnega fanzina HrupMag):

1) It's Everyone Else - New Religion (Noise Appeal):

Brez kitar žge bolje in bolj iskreno kot večina kitarskih bendov.

2) Nina Bulatovix - Jate (Kapa Records):

Najbolj punk plata samostojne Slovenije.

3) Moveknowledgement - See (Beton Records):

Žanrski kolaž zrele in uigrane zasedbe.

/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

● Jernej Huber (član kolektiva Giljotina)

1) The Menzingers - Rented World (Epitaph):

Poleg dejstva, da so se na letošnji evropski turneji izkazali kot zelo zrel band, so pripravili še zelo melodičen album. Pesem "I Don't Wanna Be An Asshole Anymore"...

2) Sport - Bon Voyage (Pike Records):

Ponovno tematski album. Surovi zvok, ki enako zveni v živo. Na Fluff festu so pustili izjemen pečat.

3) La Dispute - Rooms of the House (Better Living / Staple Records):

Album ni prebojen kot njihov prvenec, vendar predstavlja dostojno nadaljevanje svojih predhodnikov.

/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

● Vladimir Jovanović (basist/vokalist skupine Gužva u Bajt)

1) Concrete Worms - They Gave You The Bait (samozaložba):

Kratko jedernato brez fines in nepotrebnih vložkov.



2) Border Bastard - Xvii (Kornalcielo Records):

Rock n roll kot se spodobi.



3) Beer for Breakfast - Bar Riot (ZPP):

Punk!



/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

● Borut Marolt (vokalist skupine Niet)

1) Jack White - Lazaretto (Third Man / XL / Columbia):

Njegov občutek za doziranje in čustvene eksplozije so neverjetne. Sluhnimo enakoimenskem kamodu iz albuma...

2) Marmozets - The Weird and Wonderful Marmozets (Roadrunner Records):

Prvenec, ki me je navdušil podobno kot lani The Savages. Pesem "Born Young and Free"...

3) Pixies - Indie Cindy (PIAS / Pixiesmusic):

Vedno sem bil njihov fan in končno so spet izdali LP ... Bazičen, melanholičen, njihov! Sluhnimo prvouvrščeni pesmi na albumu "What Goes Boom"...

Top albumi v letu 2014 (1. del)

V letošnjem letu je na alternativni sceni izšlo mnogo izdaj, tako tiste manj prepričljive do tistih malo bolj. Znane akterje na domači alternativni grudi smo povprašali, kateri so njihovi trije najboljši albumi v letu 2014. Tokrat smo povprašali dolgoletnega dejavnika na domači punk sceni Igorja Vidmarja, mnenje sta podala tudi Ivo Lozej, član uredništva 13. Brat ter Jože Žarn, vokalist benda Final Approach. Kot predstavnik Kape Records je za nas svoje predloge podal Andraž Kajzer, iz Pande Bande Records pa se je oglasil Luka Bevk. Svoje mnenje pa sta z nami delila še Klemen Šali, odgovorni urednik Radia Marš ter Davorin Petek iz glasbenega kolektiva Giljotina. Njihovi predlogi in (kratki) komentarji so zbrani v nadaljevanju…

/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

● Igor Vidmar (Val 202, glasbeni kritik, kolumnist in dolgoletni akter na punk sceni)

(1) Odpisani - Šah Mat (God Bless this Mess Records):

Prava udarna »vrnitev odpisanih« Prlekov po petnajstih letih, z izjemno energijo in dobro ubesedeno jezo v prepričljivi domači »šprehi«, odlično odigrano in likovno oblikovano. Zaslužili bi si dosti več vse-slovenske pozornosti, tako kot vse izdaje založbe GodBlessThisMess, bless you all.

(2) Nina Bulatovix - Jate (Kapa Records):

Drugi album potrjuje izjemno ustvarjalnost tega nekonvencionalnega tria brez kitare, a z izjemnim vokalom z močnimi, poetično angažiranimi besedili, metronomsko točnostjo ritma in neverjetno široko in izrazito zvočnostjo bas kitare; da o energiji in zavzetosti ne govorim. Kapo dol, Kapa.

(3) Iamdisease - Praznina (Moonlee Records):

V času premora izdaj klasičnega panka je brizantno agresiven, a tudi melodičen metalski HC drugega albuma Iamdesease dobrodošel izvenserijski dosežek. Prava alternativa deprimiranemu duhu časa - tudi z redko dobro pa še slovensko(!) ubeseditvijo ogorčenja, ki čisto upravičuje angažirano nadiranje publike. Bravo tudi Moonlee.



/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

● Ivo Lozej (član skupin Iamdisease in The Hoax Program ter kolektiva 13. Brat)

(1) Gridlink - Longhena (Selfmadegod Records):

Blastbeat ninje, ki z nadzvočno hitrostjo kričečega grindcore tornada sekajo možgane na prafaktorje. Žal njihov poslovilni album.

(2) Accidente - Amistad y Rebelion (samozaložba):

Iskren in strasten izdelek, ki svoj uporniški / protestniški / vstajniški duh polaga v privlačno melodiko stare šole punkrocka. Hitro, preprosto, tako pop-punkovsko kot 80s-hardkorovsko in četudi že slišano, vseeno zelo nalezljivo in sploh najboljše.

(3) American Heritage - Prolapse (Solar Flare):

Ponovno fantastičen razčefuk mojstrov težke in kompleksne godbe.

/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

● Jože Žarn (vokalist skupine Final Approach in član kolektiva But´n´Hrupn) 

(1) Xaxaxa - Sami Maži I Ženi (Moonle Records):

Bolj Hüsker Dü od samih Hüsker Dü. 

(2) Government Flu - Tension (Refuse Records):

Jezen, umazan in včasih temačen hardcore. 

(3) Iron Regan - The Tyranny Of Will (Relapse Records):

Crossover, DRI… Amen.

/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

● Davorin Petek (član kolektiva Giljotina in basist skupine The Great Reverse)

(1) Pears - Go To Prison (samozaložba):

Descendents srečajo OFF! s pravo mero zdravega humorja.



(2) Andrew Jackson Jihad - Christmas Island (SideOneDummy):

Ko se sprijazniš s spremembo v zvoku banda glede na predhodnike...

(3) Fu Manchu - Gigantoid (At the Dojo Records):

Odličen povratek po petletnem premoru s precej težkimi rifi.



/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

● Luka Bevk (Panda Banda Records in vokalist skupine Human Host Body) 

(1) The Estranged - S/T (Sabotage Records / Dirtnap)

Post punk kot se šika... zelo "chatchy" komadi, ki se jih ne naveličaš.

(2) Catholic Guilt - Futile Attempts (Cut The Cord That / Doomtown Records)

Punkčina iz Gradca... z zelo svetlo prihodnostjo.

(3) Chresus Jist / Modern Delusion split (Doomtown Records):

Balkanska naveza, dva top benda in tudi ena izjemna založba iz ZG: Doomtown Rec!



/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

● Klemen Šali (odgovorni urednik Radia Marš)

(1) Sleaford Mods - Tiswas EP (Invada Records):

Kombinacija hip-hopa in punk-rocka z zelo nastrojenimi besedili.

(2) Snarky Puppy - We like it here (Ropeadope Records)

Zelo kratek komentar: udarna improvizacija.



(3) Martin Ramoveš Band - Nesojeni Kavboji (ZARŠ)

Tako domače a vseeno malo drugače + najboljši ovitek za plato leta.

/////////////////////////////////////////////////////////////////////////////

● Andraž Kajzer (član kolektiva Kapa Records in spletnega fanzina HrupMag)

(1) Sun Kil Moon - Benji (Caldo Verde):

Dnevnik prepisuje v besedila. Vrata v svet rockerja srednjih let.

(2) Arca - Xen (Mute):

Kriči, piska, udarja. Pa je vseeno elektronika.

(3) Mick Jenkins - The Water(s) (Cinematic Music Group):

Plata o vodi. O vodi kot o viru življenja in o vodi kot sinonimu za življenje.

Drugi del sledi... 

Besposličari - S/T

Naslovnica

Pri Ne Reocrds so poskrbeli za novo zanimivo izdajo. Namreč luč sveta je ogledal istoimenski album skupine Besposličari. Govora je o pulski punk rock skupini, ki je navdih za ustvarjanje našla pri pionirjih punk rocka Ramonsih. Na izdaji se nahaja 15 pesmi, ki so prvotno nastale v prvi polovici osemdesetih. Izdaje je zapisana na CD-ju in vinilni plošči.

Besposličari so svoj vrhunec delovanja doživljali v osemdesetih letih. Leta 1984 jim je izšla demo kaseta »Stil Glupana«, na kateri je prostor našlo 11 skladb, a izdaja nikoli ni bila uradno izdana. Slednjo si lahko povlečete tukaj. Skupaj s Kud Idijoti so izdali tudi split kaseto. Z njimi pa imajo skupnega tudi to, da oboji prihajajo iz Pule in so se zgledovali po Ramonsih. Nemalokrat pa so si skupaj delili tudi oder.

Seznam pesmi na novi izdaji

Hey-ho! Je'n-dva-tri-čet'ri!

UnderPodnGrabn: ˝Smo še globlje od podzemlja, od koder izvirajo naše ideje˝.

UnderPodnGrabn, 6. december 14  @KMKC Kompleks,
Ravne na Koroškem

UnderPodnGrabn je relativno svež bend, ki je korenine pognal nekje v podzemnem jarku na Koroškem. Zasedbo združuje ljubezen do glasbe in ustvarjanja, predvsem pa dolgoletno prijateljstvo med člani. Njihova besedila izražajo kritični pogled na družbo in njenih norm, glasbo pa uporabljajo kot sredstvo, da to sporočijo poslušalstvu. Zvokovno se okvirno nahajajo v melodičnih hardcore punk vodah, temu pa dodajo še pridih garažnega punk rocka.

Da so bili zadnje čase ustvarjalno razpoloženi, priča njihov prvenec »Free Lobotomy«, ki je luč sveta ugledal letos jeseni. Prvenec vsebuje sedem razburkanih štiklov, izdaja pa je izšla s podporo lokalne iniciative za razvoj glasbe 101 Records. Pozdravljamo združbe, ki stopijo skupaj in podprejo določeno zadevo, ko je to potrebno. Članom skupine Gašperju Vaukanu (vokal, kitara), Tomažu Bregu (bas), Jaki Moriju (kitara, back vokali) in Matiji Štumbergerju - Dickyu (bobni) smo postavili nekaj vprašanj.

1. Za vse, ki vas ne poznajo. Od kod prihajate in ali verjamete v vesoljce? :) 

JAKE: Prihajamo iz Koroške, natančneje iz Dravograda, z izjemo Matije, ki je iz Slovenj Gradca. Verjamemo, da smo vsi vesoljci in verjamemo, da nam perejo možgane.

TOMI: Anal probing is real!

2. Ste dokaj nova skupina. Kako je prišlo do ustanovitve zasedbe? Kaj je cilj oz. bistvo vašega delovanja?

JAKE: Ideje o resnem igranju so se med krogom prijateljev zbirale že dolgo časa, ob nekaj neuspelih projektih pa smo nato končno uspeli s skupnimi močmi ustvariti bend, ki bo zdržal več kot dva špila. Cilj našega delovanja je širiti tapravi kritičen odnos do glasbe in družbe.

3. UnderPodnGrabn, zanimiv naziv skupine. Kje ste ga našli?

JAKE: Mislim, da nas je ime samo doletelo, saj smo skoraj pol leta igrali brez njega. Ime je nastalo iz nekakšne popačenke za alternativno glasbeno sceno in sicer »underpodnground«, kar pomeni še globlje od podzemlja, od koder tudi izvirajo naše ideje, hehe... Končnico pa smo posvetili našemu prvemu lastnemu prostoru za vaje, ki mu pravimo kar »grabn«, saj mimo teče potok. Pred tem je ta prostor služil kot hlev za zajce. (haha) 

4. Je kdo od vas že prej igral v kakšnem ansamblu?

JAKE: Vsi v bendu že imamo pretekle izkušnje z igranjem. Ideja našega benda se je začela z razpadom benda Public Violation, v katerem sta preigravala Gašper in Jaka, sva igrala tudi midva z gašperjem in nato nadaljevala s podobnim stilom glasbe. Matija, ki se je kasneje priključil, pa ima že precej več izkušenj za sabo. Igral je v bendih kot so: Kicks of Ike Turner, Hare Krišna Hippie Groovies, ZMP,... 

TOMI: Jaz nisem igral v kakšnem bendu prej. Smo ga pa imeli pa tak shit. :)

5. Skozi delovanje ste zamenjali bobnarja, ki ga je nadomestil Matija Štumberger. Se prvi ni obnesel? Kako ste zadovoljni z menjavo?

JAKE: Vedno smo imeli probleme z bobnarji, saj nihče ni bil dovolj resen za takšno trdo žganje, tudi zaradi pomanjkanja interesa itd... Matija je s svojim prihodom dobesedno razsvetlil naša obzorja in naše možnosti, saj je prinesel tisto pravo mero rock'n'rolla in čiste punk energije, ki nas sedaj definira. 

VAUKAN: Rešil nas je tudi kar se opreme tiče in mamo zdaj vsi nove kitare. :)

… Matija a.k.a. Dicky, kako se počutiš kot bobnar v tej sestavi?

DICKY: Jaz sem vesel, da sem zraven. Že prej sem videl vse njihove špile in se na pol za hec, na pol zares ponudil, da prevzamem katerikoli inštrument, če gre kdo ven. Mislim, da je trajalo manj kot tri tedne, pa sem bil zraven.... Končno en bend, ki dela komade, kakršni bi morali biti.

6. Kakšno vzdušje vlada v skupini in kako imate razdeljene (delovne) funkcije?

VAUKAN: Vzdušje je tapravo. Kar se pa tiče razdeljevanja vlog pa si večino nalog bolj ali manj delimo. Komade pišemo vsi skupaj, besedila pa sem v večini napisal jaz.

7. Stilsko se nahajate nekje med mlahavim hardcore punkom in garažnim punk rockom umazane sorte. Smo zadeli? Pri katerih skupinah ste našli navdih za ustvarjenje?

JAKE: Lahko bi se tako reklo.

VAUKAN: Navdih pa se najde v vseh zvrsteh glasbe. Jaz osebno se nerad omejujem na en stil glasbe.

TOMI: Muzika je fajn.

DICKY: ˝Mlahavim˝ je grda beseda. :)

8. Oktobra ste izdali prvenec z naslovom »Free Lobotomy.« Kje ste izbrskali naslov albuma?

Naslovnica prvenca

VAUKAN: Naslov albuma je domislica dobre prijateljice. Ideja pa izhaja it tega, da se danes ni potrebno več vrtat v glave ampak je lobotomija zastojn za nas vse.

JAKE: It´s in the air. :)

9. Album je izšel s podporo iniciative 101 Records, katere del ste tudi sami. Kako vam je to bilo v pomoč pri izdaji prvenca? Kaj je glavni namen delovanja te združbe?

VAUKAN: Ja plato smo posneli s kolegi iz 101 records. Aljaž Lipuš (Double penetration nation, R.O.W, Pick up the Soap, Hedera Vento, Batman Dead) je poskrbel za ozvočenje in snemanje, Jaka Kep (Double penetration nation, Batman Dead, PK, ZMP…) pa je naredil mastering plate.

JAKA: Namen 101 pa je povezovanje glasbenih ustvarjalcev vseh žanrov na koroškem in ustvarjanje neke scene oz. dogajanja. V okviru 101 nam je uspelo izvesti že 3 samostojne koncerte na Koroškem (Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi, Dravograd).

10. Na izdaji se nahaja sedem komadov, polnih zanimivih stihov. Kdo piše besedila in katerim tematikam posvečate največjo pozornost?

VAUKAN: besedila pišem po večini jaz. Najraje pišem o drugih ljudeh in njihovih svetovih oz. o tem kako jaz vidim njihove svetove.

11. Komad »Brain Dead«. So naši možgani res tako mrtvi in premalo mislijo? Kaj ste želeli sporočiti s to pesmijo?

VAUKAN: Besedilo pesmi ˝Brain Dead˝ sem napisal o dejanski osebi v mojem življenju in težavah, ki jih je sam imel. Seveda pa ima komad velik metaforičen pomen glede na stanje družbe v katerem danes živimo. In ja, res mislim, da imajo nekateri dokaj skisane možgane.

12. Kje ste snemali ploščo? Ste zadovoljni s posnetki? 

VAUKAN: Plato smo snemali torej v našem prostoru za vaje, ki nikakor ni studio ampak smo naredili najboljše iz tega kar smo imeli. Posnetki so za naš prvi poskus odlični, vendar imamo načrt v prihodnosti kvaliteto seveda še dvigniti.

JAKE: Plato smo posneli kar v našem »grabnu«, ki pa je okrog 1,7x7m velik majhen prostor, vendar nam je kljub temu uspelo vse dokaj dobro ozvočiti. Pred tem pa še nikoli nismo skupaj snemali na več mikrofonov hkrati, vedno samo enega sredi sobe pa gremo naši. (hehe)

13. Oktobra ste v domačem Dravogradu že imeli release party sveže izdaje. Če se še spomnite, kakšen je bil odziv publike? So bili zadovoljni z videnim in slišanim? 

TOMI: Mislim da je bila publika dokaj zadovoljna s slišanim in videnim

VAUKAN: Mošt pit!

DICKY: Za prvi špil (v tej zasedbi) je bilo zakon. Prodali smo eno tono majic in cd-jev....

14. Koroška scena. Je po vašem mnenju dovolj alter dogodkov v vaših krajih? Kdo so glavni braniki koroške scene? 

JAKE: Koroška scena je dokaj razvejana glede alternativne glasbe in ostalega dogajanja, imamo nekaj dobrih lokacij za igranje, vendar še vedno premalo, da bi se vzpostavila neka večja scena. Za kulturno dogajanje zadnje čase v večji meri skrbijo kolegi iz kulturno-umetniškega društva KUD Kunkuvo, ki na Koroškem prirejajo koncerte, predstave in skrbijo za razvoj alternativne kulture.

DICKY: Problem na Koroškem je razdrobljenost in slaba infrastuktura: v Kompleksa v Ravne ne hodijo vsi Korošci iz teh ali onih razlogov, MKC v Slovenj Gradcu je bolj za okras, kolikor je koncertov, so v glavnem lastna pobuda nekaterih gostincev in zanesenjakov iz ZMP; Dravograd je zaprt sam vase... Vendar ni vse tako črno, menim, da je 5 ali 6 let nazaj bilo slabše, ker ta vprašanja niti niso nikogar zanimala, mlajšim in prihajajočim generacijam je morda bolj jasno, da morajo zadeve sami zorganizirati, če hočejo imeti kakšno sceno.

14. V Dravogradu je bil nekoč znan Kino, v katerim je bilo mladim omogočeno ustvarjalno preživljanje prostega časa in druženje, bendi so v njem našli prostor za vaje, v njem je bil tudi snemalni studio in indoor skate park, v prostorih Kina pa so se odvijali tudi koncerti. Kino je kljub protestom, ki ga niso uslišali občinski veljaki, prisilno zaprl svoja vrata. Kako se vi spominjate tega dogodka, če ste že bili del takratne scene oz. kaj ste slišali o tem?

VAUKAN: Takrat mi še nismo bili del scene, je pa takrat v kino deloval del ekipe iz 101. O tistih časih pa smo slišali precej norih zgodb.

15. Ko je Kino leta 2008 zaprl svoja vrata, se je kmalu odprl novi plac s podobno vsebino imenovan Mini Kino. Kdaj je slednji prenehal z obstojem? Kateri prostor oz. plac sedaj nadomešča vlogo obeh kinov?

JAKE: Tudi mini kina ni več, sedaj ni takšnega prostora kjer bi se lahko prirejali koncerti in podobne prireditve. Imamo pa prostor za vaje, kjer vadimo s kolegi iz benda Double Penetration Nation. 

16. Kako bi ocenili domačo (slovensko) alternativno sceno? Je dogodkov premalo, mogoče preveč? Kaj bi vi dodali sceni, da bi jo naredili pestrejšo?

TOMI: Majn starih ludi (no offense).

DICKY: Ja, tako imenovane ˝mladinske˝ klube in organizacije marsikje vodijo okosteneli dinozavri, ki še vedno sedijo na lovorikah iz leta 1996, naredili pa niso nič že leta in leta. Mladih z idejami pa ne spustijo zraven, saj so jim njihove (sicer slabo plačane, pa vseeno) pozicije še vedno preveč udobne. Mislim, da mora dejansko postati še slabše, preden bo bolje. Kmalu bo padel močan dež in spral vso svinjarijo z ulic.... Seveda so pa tudi izjeme, ki imajo dolgo tradicijo kot npr. MKNŽ, ki še vedno funkcionira super, ker so pač ljudje entuziasti, ne pa EU birokrati ali kvazi kulturniki, ki jim je prva točka dnevnega reda networkanje po javni upravi.... 

17. Nanizali ste že nekaj koncertov. Kateri vam je najbolj ostal v spominu in zakaj?

JAKE: Naš Free Lobotomy release party v Dravogradu je bil super koncert in bo vedno ostal v spominu, saj smo stvari sami organizirali, na koncu pa se je vse skupaj zelo dobro izšlo. Na začetku smo bili skeptični glede izvedbe in organizacije, vendar je vse skupaj izpadlo kot eden izmed boljših dogodkov na koroškem v zadnjem času, prišlo je veliko ljudi, tako starih kot mladih, ki pa mislim, da so uživali, To je bil tudi prvi špil z Matijo, ki se nam je pridružil le dva tedna prej. Igrali smo poleg kolegov Double Penetration Nation, ZMP in Hippie's Guru, ki so z velikim veseljem sodelovali z nami in izkazali podporo.

DICKY: V spominu je zadnji, ker je od takrat minilo najmanj časa. Pa tudi sicer je dober feeling, ker počasi in postopoma postajamo zmeraj boljši. 

18. Kateri je vaš najljubši album v zadnjem času, domači in tuji? 

TOMI: Naam - Naam

VAUKAN: Meni je od Matijana nov album še kar zakon, kar se tiče domače muzike. Drugač pa glih na novo odkrivam stare bende. Mogoč OFF!, njihov nov album je kr zakon.

DICKY: Trenutno sem iz svoje ˝default˝ 60´s garage scene malce zajadral v heavy psych/hard rock. Še vedno redno poslušam Night Sun, album 'Mounin' iz 1971, najljubši album kar sem jih našel letos. Od novejših so mi všeč Satan's Satyrs in Zig Zags, kar se domačih tiče, sem pa ravno včeraj dobil nov album od Thuderbabies in je zelo vredu. 

19. Politika-kritika, dilema: Ali sindikati še lahko povežejo neenotni delavski razred oz. kdo bi moral to storiti, da bi se lahko uspešno uprli delavskemu izkoriščanju? 

DICKY: Sindikati ne, saj so le okrasna nalepka na cisterni kapitalizma. Edina, ki lahko poveže delavski razred, je naša najnaprednejša intelektualna elita, t.j. močna in poenotena komunistična partija. 

VAUKAN: Vprašanje za daljšo debato… 

20. Načrti za prihodnost. Vas mogoče mika tujina?

TOMI: Končati šolo pa si najti službo, glasbo pa obdržat za druženje s prijatelji. Ne smeš gledat tolko na denar, greš potem prehitro v komercialo.

VAUKAN: Bomo videli, kmalu imamo špil v mariborski pekarni 26. decembra potem pa nimamo več koncertov napovedanih, tako da gremo potem delat nove komade. Za tujino so sicer že neki načrti samo ne pred poletjem, ko bo konec faksa.

21. Vaše zaključne besede…

XXXXX: Kita stari, jolijov je zmanjkalo stari. Konc je, adijo…

Intervju je pripravil Matej Urbanč.



Člani skupine:

● Jaka Mori – kitara, vokal
● Gašper Vaukan – kitara, vokal
● Matija Štumberger – bobni
● Tomaž Breg – bas

Diskografija:

◆ Free Lobotomy (2014, 101 Records)

Kontakt:

● underpodngrabn@gmail.com

Povezave:

◆ facebook
◆ bandcamp

Prihajajoči koncerti:

● 26.12.2014 - Garage Explosion fest, dvorana Gustaf - Pekarna, Maribor

NAGRADNA IGRA: Podarjamo dva CD albuma »Free Lobotomy«, eno majico od skupine UnderPodnGrabn in eno majico od 101 Record«. Vprašanje se glasi: ˝Kje in na katerem festu bodo UnderPodnGrabn igrali v decembru?˝ Odgovore nam prosim skupaj z vašim naslovom pošljite na: slovenia.punkrock@gmail.com s pripisom za nagradno igro in navedite za katero nagrado se potegujete. Odgovore bomo sprejemali do vključno 21.12.2014. Nagrajenca prejšnje igre, ki bosta v kratkem prejela CD skupine White Stain sta: Mitja Božič in Kim Sečen.

Slander - The Rush

Člani skupine Slander

Novo izdajo pa imajo člani skupine Slander. Namreč oktobra je luč sveta ogledal njihov EP »The Rush«. Ta je sestavljen iz štirih pesmi in uvodne inštrumentalne skladbe, ki nas vabi na hardcore punk vožnjo. Izdaja je izšla preko založbe Trivel, fizično pa je dostopna na 7˝ vinilni plošči. Zadevo lahko poslušate tudi na bandcampu tukaj.

xxxxxxxxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxxxxxxxx

xxxxxxxxxxxxxxxxxxx

Izdaji EP-ja je nato sledila promocijska turneja po Evropi v dveh delih. Novembra so obiskali Hrvaško, Češko, Slovaško, Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko in jo zaključili v Milanu. Ravnokar pa se potikajo na drugem delu promocijske ture. V sklopu le-te bodo 13. decembra obiskali tudi novogoriško Mostovno, kjer se bodo predstavili na festu »City of the Dead. Oder si bodo delili še z Misery For a Living in Shin. Hardcore punk žurka zagotovljena!

Slander sicer prihajajo iz Benetk, septembra pa so navrgli tudi video izdelek za pesem ˝Scars and Ashes˝. V svoji zbirki pa imajo še enakoimenski EP, ki so ga izdali lansko leto. Glasbeno drvijo hardcore thrash linijo in imajo bojda zelo živahen oderski nastop. Njihova besedila najdejo navdih v življenjskih temah, povedo kaj si mislijo in zavračajo tabuje. Obrekovalci! :)

Refused se ponovno vračajo na odre

Refused @Henry Fonda Theater (FYF fest),
Los Angeles, Kalifornija (2012).
Foto: Bryan Crabtree

Moči pa zopet združujejo Refused, progresivni hardcore punkerji iz kraja Umea na Švedskem. Po nekaterih informacijah naj bi delali na novem materialu, a so stvari okli tega zavite v tančico skrivnosti. Zagotovo znano pa je to, da se bodo prihodnje leto zopet pojavili na odrih. Do sedaj imajo napovedane nastope na festivalih Groezrock (Belgija), Punk Rock Bowling & Music Fest (ZDA), Amnesia Rock Fest (Kanada) in Reading (UK). 

Refused so nastali 1991, hardcore punk zvok pa so kasneje začeli dopolnjevati z elektronskimi sampli. Nastali so leta 1991, neprekinjeno pa so delovali do leta 1998. Nato so posamezni člani začeli s svojimi projekti. Pri tem je bil najbolj dejaven vokalist Dennis Lyxzén, ki je sodeloval pri snovanju skupine The (International) Noise Conspiracy, AC4, INVSN in pri drugih projektih. Pri bandu Final Exit pa so delovali zdajšnji in pretekli člani skupine, le da so malce zamenjali inštrumente in se posluževali old school hardcore zvoka. Tudi skupino Text so sestavili večinoma člani skupine Refused. O skupini je bil posnet tudi dokumentarni film, ki se ga lahko ogledate spodaj.

Refused so leta 2012 odigrali nekaj reunion koncertov po klubih in festivalih. Tega leta so denimo igrali na festivalih Coachella, Rock am Ring, Ruisrock, Roskilde Festival, Groezrock, Way Out West Festival, Download Festival, Rock for People, Primavera Sound, Hellfest, Fuji Rock Festival, Øyafestivalen in Pukkelpop. Bili so tudi na turneji po Evropi, Severni Ameriki in v Avstraliji. Letos pa so kot že rečeno napovedali vrnitev na odre in upamo, da so govorice o snovanju novega materiala resnične. Skupino se je oktobra razšla s kitaristom Jonom Brännströmom, postavo pa sedaj tvorijo Dennis Lyxzén (vokal), David Sandström (bobni), Kristofer Steen (kitara) in Magnus Flagg (bas).

Poison Idea napovedujo novi album

Poison Idea v današnji postavi

Hardcore punk legende Poison Idea so napovedali izid novega albuma. Ta bo izšel spomladi, svoje mesto pa je oz. bo našel pri založbi Southern Lord Recordings. Prihajajoči album bo nosil naslov »Confuse & Conquer«. To bo njihov prva izdaja po letu 2006, ko je luč sveta ogledal album »Latest Will And Testament«. Izdaji novega albuma bo sledila tudi obsežna turneja po Evropi.

Poison Idea so z delovanjem pričeli že leta 1980. Neprekinjeno so delovali do 1993, pet let kasneje pa so zopet združili moči, a v nekoliko spremenjeni postavi. Skupino so nato tvorili Tom "Pig Champion" Roberts (kitara), Matt Brainard (kitara), Chris Carey (bas), Chris Cuthbert (bobni) ter vokalist in ustanovitelj skupine Jerry A. Tik pred izdajo albuma »Latest Will And Testament« je preminul Tom "Pig Champion" Roberts. Ostali člani skupine so se nato odločili, da sprejmejo predlog imena albuma kot ga je predlagal Tom. Smrt člana jih je tako prizadela, da album nikoli ni doživel release koncerta, odpovedali pa so tudi številne nastope, ki bi morali slediti izdaji. Tomu so posvetili tudi live izdajo »Pig's Last Stand«.

Leta 2007 so se zopet vrnili na odre, da bi pospremi izdajo splita 7˝ z bendom Kill Your Idol. Toma je zamenjal Jimmy Taylor, na basu pa je pristal Rob Hume. Za tem se je zgodilo še nekaj menjav v postavi benda, danes pa tvorijo skupino vokalist Jerry A., Eric "The Vegetable" Olsen eni in Brandon Bentley na drugi kitari, Chris "Spider" Carey na basu in Nathan "Skinny" Richardson na bobnih. V tej postavi so ustvarili tudi nov album, do sedaj pa so Poison Idea izdali šest studijskih albumov ter številne EP-je in live izdaje. Spodaj pa lahko poslušate live izvedbo pesmi "Taken by Suprise", ki se nahaja na albumu Feel The Darkness (1990, Vinyl Solution, American Leather).

Lifeline Lost - No Rooms for Hate

Lifeline Lost so izdali prvi dolgometražni album. Ta nosi sporočilni naslov »No Room for Hate«, na njem pa se nahaja enajst štiklov. Izdaja je izšla v samozaložbi, poslušate pa jo lahko tukaj. Album je izšel na CD nosilcu in na 12˝ vinilni plošči, svoj izvod pa si lahko naročite na zgornji povezavi. Lifeline Lost črpajo navdih iz 90´ skate punka in melodičnega hardkora, ki se zapelje vse do spevnega punk rocka. Člani skupine izražajo kritiko sodobne družbe in človeka, ki je pogosto izgubljen v današnjem svetu. Besedilom nato dodajo prvinsko zvočno podlago in tako dobimo celovit paket poslušljivih komadov, prisluhnimo.

Lifeline Lost domujejo v Helsinkih, z delovanjem pa so pričeli leta 2008. Leto kasneje so nasneli prvi demo, ki pa je bil zgolj inštrumentalne narave, saj niso imeli vokalista. Leta 2010 se je skupini priključil Pyry, ki je svoje vokalne sposobnosti predstavil na drugi demo izdaji. Po nekaj nastopih je nato Pyry zapustil skupino zaradi različnih pogledov na prihodnost benda. Po začetnih težavah s formacijo benda in vokalistom, je leta 2011 mikrofon v roke prevzel Miika Anundi, ki je tako postal novi član skupine. Istega leta so nato izdali še en demo, na katerem so se znašle tri pesmi iz prejšnjih demov a z Miikovimi vokali. Leta 2012 so nato izdali še EP »Your Turn Is Last«, ki ga je nato nasledil pravkar izdani album »No Room for Hate«. 

Napovedujemo Punk u Garaž minifest

11. decembra se v Pekarni obeta zanimiv dogodek

Zima trumoma že trka na vrata, mi pa ji bomo podkurili z udarnim koncertom! Slovenski Punk Rock Portal v sodelovanju s Krep Bukingi in AGD Gustaf pripravlja(mo) mini fest »Punk U Garaž«. Na odru se bodo pojavile tri zasedbe, ki bodo v dvorano Gustaf prinesle punk rock iz različnih vetrov:

Beer for Breakfast 

(Nova Gorica, punk)

A Bit of All 

(Žalec, punk rock)

Pissing in the Wind 

(M. Sobota, post hc/punk)

Koncert se bo zgodil v četrtek, 11. decembra ob 22. uri, v dvorani Gustaf v Pekarni. Pred, med in po koncertu bo na sporedu glasbena idila iz različnih punk smeri. Na dogodku bo vzpostavljen tudi distro. Prispevek za koncert bo znašal 4 evre. Vabljeni!

FB event: https://www.facebook.com/events/296103390600717

Kratek opis skupin:

A Bit of All

Kot prvi se bodo na odru pojavili A Bit of All. Skupina je nastala pred osmimi leti, svoj vrhovni štab pa imajo v Žalcu. A Bit of All snujejo svojo vizijo melodičnega punk rocka. Bend ima tudi nekaj laskavih dosežkov. Letos jeseni so bili zmagovalci natečaja »Big Star«, leta 2010 pa so nastopili v finalu tekmovanja »Špital ima taBend«. Trenutno so v fazi ustvarjanja novih skladb, ki jih bodo z veseljem delili med obiskovalce.

Pissing in the Wind

Pissing in the Wind so melodična hardcore punk postava, ki posega po hitrih in brezkompromisnih ritmih. Zasedba deluje od leta 2012, že istega leta pa so izdali EP »And What's Your Story?«. Navdih za pisanje pesmi črpajo iz vsakdana, problemov ter različnih situacij od vsakega člana v bendu. Prihajajo iz Prekmurja, koncertna pot pa jih meddrugim leta 2013 ponesla tudi na Punk Rock Holiday. Iz kakšnega testa so, bomo imeli priložnost videti 11. decembra.

Beer for Breakfast

Beer for Breakfast (BFB) prihajajo iz Nove Gorice. Skozi p(r)odirajočo punk glasbo izpostavljajo problematiko sveta in sistema v katerem smo se znašli. V svoji zbirki imajo dve demo izdaji, oktobra letos pa so svoje ustvarjanje nagradile še z albumom »Bar Riot«. Istega meseca so nato postali še band meseca na Slovenskem Punk Rock Portalu, izdaja pa je izšla s podporo Založbe Punk Portala. Sveže stvaritve bodo jasno in glasno slišane tudi na odru dvorane Gustaf.

Hvala za obisk in podporo!

Novemberska polna bera punka v Mariboru

Dva dneva, dva eventa, dve lokaciji, 6 bendov. MARŠ Klub v Dvorani Gustaf v Pekarni z Eyecontact, Odpisanimi in Dežurnimi Krivci in Klub Satchmo s Scatter, Dickless Tracy ter In The Crossfire. Prvi event se je imel zgoditi prejšnji teden, se pravi v petek, 21-ega tega meseca (beri - november), drugi pa na torek, 25-ega tega meseca. Če začnem čisto osebno, v torek mi ni bilo treba plačati vstopnine, saj mi je Samo iz kluba odobril akreditacijo. Nasprotno sem v Gustaf vložil svoj del finančne podpore sceni. Vstopnina je za oba eventa bila isto visoka oz. nizka, kakor pač vzameš glede na globino žepa in to je bilo 5 EUR. Pošteno za 3 bende vsakič. Eventa sta se zgodila v času enega tedna, čeprav pač ne v istem tednu.

Eyecontact @Gustaf. Foto: Marš crew

In tudi drugače sta si bila eventa tako zelo podobna. Mariborčan nisem prav dolgo, toda opazil sem, da je v Gustaf prišel drug folk kot v Satchmota. Ne vem zakaj in mi tudi ni logično razumljivo. Podobno se dogaja tudi v sami Pekarni, npr. so me opozorili in sem tudi sam opazil, da v MC hodi drug profil ljudi kot v Gustaf. Škoda, ker ni več K.U.R.C.-a. Da nadaljujem, prva podobnost: Eyecontact in Scatter. Eyecontact, dečki iz Lendave, ki jih najdemo, povsem upravičeno, pod okriljem založbe God Bless This Mess iz Beltincev, ki deluje pod streho Društva Za Razvoj Elitne Kulture, se tretirajo kot heavy bend po zvoku, ki črpa navdihe iz stoner scene. Scatter pa, kot za šalo, tudi iz Lendave, se tretirajo kot instrumentalni stoner, desert ter sludge metal, v njihovih komadih pa lahko slišimo tudi vplive hardcora,post rocka in kaotičnega hrupa. Če izpostavim razliko, Eyecontact imajo dve kitari in so na kakšen komad tudi vokalni v nasprotju z Scatter, ki so trio in povsem inštrumentalni. Osebno so se mi Scatter bolj dopadli, ne vem, mogoče je bil kriv ambient, v Satchmotu je koncertni prostor manjši, nižji, zvok je zaradi tega bil glasnejši in za moje nešolano uho boljši. Scatter, čeprav po izgledu mlajši, so bili nekako bolj dodelani, njihov muzički point bolj izrazit, v bistvu zrel. Kitarist od Scatter se je znal celo poigrati s kitarskimi efekti, kar meni vedno paše. Eyecontact pa so izpadli bolj mlačno, čeprav se mi zdi, da so ga tudi dosti žgali. Pač dvorana Gustaf. Zelo simpatična popestritev večera pa je bilo vmesno vrtenje glasbe iz vinilnih plošč, za kar so poskrbeli akterji iz God Bless This Mess založbe, super!

Borut Horvat, Odpisani.
Foto: Marš crew

Sledili so, v Gustafu Odpisani, v Satchmotu Dickless Tracy. Pri teh bendih, če vzamemo vsakega posebej, ni izrazitih podobnosti. Podoben je koncept obeh eventov, ki za vmesni bend vzameta dva glasbeno bolj tradicionalna benda. Pa če gre pri Odpisanih za zelo tradicionalen hardcore pank, no izpostaviti se da podrobnosti in pri Dickless Tracy njihov death grind. Osebno so mi spet bolj pasali Dickless Tracy. V Odpisanih nisem in ne najdem skoraj nobene plus točke, ki bi me navdušila, čeprav se je pri svojem nastopu izkazal basist s svojo ekspertizo na bas kitari. Res hitri slap. Bend, ki je prav tako pod okriljem God Bless This Mess in da ne pozabimi, seveda so bili bend meseca septembra na našem portalu, prihaja iz Prlekije. Dickless Tracy pač iz Brežic. Če kot zanimivost navedem, so med nastopom Dickless Tracy pred oder Satchma prišli trije dolgočupniki in ma ne prav dolgo a zavzeto slemali. Ne vem, so Dickless Tracy detah metal ali grind. Zvočno sta se oba kitarista, Tegla na super vokalu, basist in bobnar zmučkali v super tekočo zvočno zmes, ki ni pustila razmišljanja o slogovnih omejitvam in je samo drvela, drvela.

In The Crossfire @Jazz klub Satchmo. Foto: Dunja Klar, Giljotina crew

Tegla, Dickless Tracy.
Foto: Dunja Klar, Giljotina crew

Kot headlinerji obeh večerov, oz. zgodnjih juter, so v Gustafu nastopili Dežurni Krivci, v Satchmotu pa In The Crossfire. Headlinerji Satchmovega eventa so bili bolj Dickless Tracy, a pustimo podrobnosti. Dežurnih Krivcev, benda, ki je prav tako iz Prlekije, se spomnimo še iz časov Prekmurje Noise Conspiracy. Lahko bi rekel najjači bend obeh večerov, če me pri njih ne bi zmotilo in to zelo zmotilo neko malo dejstvo. Ko so igrali komade brez frontmanove kitare in z besedili v slovenščini, me je prešinila misel, da je to res en od najboljših slovenskih bendov. Vse je štimalo. Stil je bil dodelan in zrel, izvedba vrhunska. Toda. Proti koncu špila so začeli igrati še njihove komade v angleščini in vse navdušenje je izpuhtelo. Zdi se mi, da Dežurni Krivci izven Slovenije ne pomenijo veliko, če upoštevam, da delajo komade v angleščini za tuj trg. Žal. Da zaključim tale spis še z zadnjim bendom. In The Crossfire so bili zadnji na Satchmotovem punk eventu ta torek. Navkljub Dickless Tracy so bili, za moja in mnoga druga ušesa, najtrši bend od vse šesterice. Stil nekje med grindom in screamotom. Jst bi drgač temu rekel metalcore ali pa mosh metal. Edini bend, ki je imel podporo v publiki večjo od nekaj fenov. Pod odrom smo, če omenim še enkrat, pri edinem bendu, imeli možnost gledat mosh pit.

Piše: Matej Velkavrh

White Stain: ˝Koncertirati, koncertirati in še enkrat čim več koncertirati.˝

White Stain @MC Postojna, 30.3.2013.

White Stain (WS) so melodični punk rockerji, ki prihajajo iz Ljubljane. Člani benda so se pred dnevi ravno vrnili iz evropske turneje, na kateri so obiskali Italijo, Francijo in Belgijo. Zdaj pa je pred njimi izdaja prvenca »Attached«, ki bo izšel ob podpori Giljotine in Slovenskega Punk Rock Portala ter njihove lastne založbe Nickname Records. Promocija nove plošče se bo zgodila 29. novembra v znanem ljubljanskem klubu Orto bar, kjer bodo nastopili še nekateri eminentni gostje. Album »Attached« bo nasledil EP »Evolution« iz leta 2011.

Člani skupine White Stain skušajo v okviru punk rock žanra ustvariti modernejšo različico te zvrsti, ki se napaja v bolj melodičnih vzorcih. Skozi besedila izražajo emocije in kritiko, ki je usmerjena k večji družbeni enakosti in osveščenosti vsakega posameznika. Skozi ustvarjanje ohranjajo d.i.y. etiko, sodelujejo z različnimi skupinami in organizacijami ter radi koncentrirajo tako doma, kot v tujini. Pripravili smo intervju na katerega so odgovarjali Maks Pust (bas, vokal), Gregor Dražil (kitara, vokal) in Jure Dolamič (bobni).

1. Vaša zgodba je spočela leta 2009. Kako je prišlo do ustanovitve zasedbe?

Maks: Začetki skupine segajo že na osnovno-srednješolske poskuse ustanovitve "resne " zasedbe, bolj intenzivno pa smo se zadeve lotili ob prihodu prvega bobnarja v bend, takrat prvič pod imenom White Stain, Matije Kuzmana. Če obrnemo drugače, ustanovitelja skupine sva jaz in Jure.

2. White Stain. Beli madež na čemu? Od kod ime skupine?

Maks: Po nekaj vajah smo, najbrž tako kot večina bendov, ugotovili da potrebujemo ime in začeli »brainstormati«. Najstniška domišljija pač... :)

3. Vašo zvrst lahko opredelimo kot melodični punk rock z modernejšo žilico. Od kod želja po igranju te zvrsti glasbe?

Maks: Že od najstniških let se spogledujemo s tovrstno glasbo, nekaterim je bila predstavljena s strani družinskih članov, drugim s strani sovrstnikov oz. kakorkoli drugače že, vedno nam je bila blizu. Smo pa resda sprva poslušali in preigravali milejše oblike punk rocka/punk popa – v stilu bendov Green Day, Blink 182, idr. Z leti pač odrasteš in začneš iskati nove, svoje glasbene vzorce.

4. V letu 2012 je prišlo do kadrovskih sprememb. Skupino je zapustil prvi bobnar Matija, zgodbo pa ste nadaljevali kot trio. Zakaj je prišlo do razhajanj in odhoda četrtega člana?

Maks: Zgodba se v bistvu nadaljuje kot se je začela: z Matijo smo štartali kot trio in sedaj spet ustvarjamo kot trio. Različni interesi pač, nič osebnega.

5. Po odhodu Matije je za bobne sedel Jure Dolamič, prej basist skupine. Ali si že kdaj prej igral bobne? Ti ugaja ta pozicija?

Jure: Nekajkrat sem se usedel za bobne in ugotovil da je to to! Še vedno pa z veseljem poprimem za bas.

… Maks, kitaro si zamenjal za bas. So bile to posledično nujne spremembe? Rajši igraš kitaro ali bas?

Maks: Prav tako kot Jure sem zamenjal inštrument zaradi potreb benda. Menjava je bila relativno hitra (dobro leto), zaradi dobre vizije sva enostavno vedela kaj in kako. Kitara je še vedno moj prvotni inštrument, kar je mogoče slišati tudi v nekaterih bas linijah.

… Gregor ti pa še naprej igraš kitaro. Si tudi ti želiš zamenjati svoj inštrument? :)

Gregor: Že eliminacija ene kitare je bila precejšnja sprememba tako, da je verjetno kar pametno, da se zaenkrat še držim kitare. :)

6. Kakšno vzdušje vlada v skupini in kako imate razdeljene (delovne) funkcije?

Maks: Zadnje čase predvsem delovno (smeh). Večino dela (pred-produkcija vokalov, booking, promocija, ...) opraviva z Gregorjem; ko je en preobremenjen z drugimi obveznostmi izven bendovskih krogov, vajeti prevzame drug in obratno.

7. Za vami so že številni koncertni nastopi in turneje po Evropi. Denimo, samo letos ste se dvakrat odpravili v tujino. Očitno vam turneje veliko pomenijo ali samo radi potujete?

Maks: Ker nas poleg glasbe zanimajo tudi druge stvari, združujemo eno z drugim. Je pa seveda naš prvotni namen koncertirati, koncertirati in še enkrat čim več koncertirati kjerkoli se le da.

V sklopu zadnje turneje so obiskali
tudi Pariz.

8. Sredi novembra ste se podali na 10 dnevno turnejo po Italiji, Franciji in Belgiji. Kakšen vtis ste po vašem mnenju pustili v tujini? Ste zadovoljni z izkupičkom tokratne turneje?

Maks: Mislim da smo soglasni, da je bila to najboljša turneja do sedaj, gledano z vseh vidikov! Od prvega dne dalje se je pozitivno vzdušje le stopnjevalo, tako med nami kot tudi med ostalimi sodelujočimi akterji v sklopu te turneje.

9. Kateri nastop vam je najbolj ostal v spominu in zakaj?

Maks: Ne rad izpostavljam, dejstvo je, da vsak koncert prinese kakšno novo izkušnjo. Mislim pa, da nam bo vsem v lepem spominu ostal prvi francoski koncert. Bila je nedelja, igrali smo v relativno majhnem klubu, kot tudi mestu na jugu Francije - Tarbes-u. Oder smo delili z odličnim francoskim bendom Not Scientists, ki si je v istem obdobju utiral pot po Franciji. Za odličen začetek turneje po Franciji je poskrbela zainteresirana množica obiskovalcev, ki nam je tako ali drugače oddajala signale, da smo na pravi poti.

10. Obiskali ste že mnogo dežel. V kateri je po vašem mnenju punk rock scena najbolj razvita?

Maks: V nekaterih deželah smo nastopili le po enkrat, zato težko posplošujem. Po dosedanjih koncertnih izkušnjah pa bi izpostavil Avstrijo in Francijo.

11. Kdo vam pomaga pri organizacij turnej?

Maks: Prijatelji, znanci in fani iz tujine s katerimi ostajamo v dobrih odnosih. Za veliko število predanih kontaktov pa bi se še enkrat rad zahvalil Aljoši (RLV) in pa Mateji (In-sane), preko teh smo namreč prišli do večine nadaljnjih t.i. mrež.

WS v oddaji Na Pidestal

12. Pred zadnjo evropsko turnejo ste bili povabljeni v oddajo Na piedestal, kjer ste predstavili svoje ustvarjanje in delovanje. Kako je biti gost v takšni oddaji kot je Na piedestal na Valu 202? (oddajo lahko poslušate tukaj)

Maks: Super, zaradi odličnega vzdušja! Jolanda in ekipa iz Vala202 so enostavno zakon. :)

13. Pred vami je izdaja prvenca »Attached«, ki bo nasledil EP »Evolution« iz leta 2011. Od kod ideja za imenovanje plošče?

Gregor: Plata si naslov deli z istoimenskim komadom. Zdelo se nam je, da pomen tega komada najbolje povezuje vse tekste na tej plošči - smisel sodobnega človeka je, da v množici izbire, ki jo ima, vedno znova išče tiste ideale, vzore, miselne sisteme ki ga vodijo, tisto, s čimer je na nek način povezan.

14. Album je izšel ob podpori Giljotine in Slovenskega Punk Rock Portala, od izdaji pa ste ustanovili še Nickname Records. Imate kakšne posebne načrte z vašo d.i.y. založbo?

Maks: Zaenkrat še ne, ustanovljena je bila le zaradi potreb za legalno in uradno izdajo albuma. Ime je v bistvu šala na račun Sazas-a, ki ti kot avtorju da en brezplačen vzdevek (ang. Nickname), od tod torej ime. :)

15. Na plati se nahaja 10 štiklov. Kdo je glavni ustvarjalec komadov in kdo pisec besedil?

Maks: Večino glasbe smo napisali skupaj, kar se razlikuje od dela v preteklosti in mislim, da se je izkazalo za najboljši pristop. Zaradi najboljšega angleškega besednjaka, to čast v večini prepuščamo Gregorju. Sam se vključim, ko začutim potrebo, da se tudi sam izrazim, opredelim do neke problematike oz. ko Gregorju primanjkuje časa. :)

16. V besedilih izražate željo po večji družbeni in individualni osveščenosti ter razvoju kritičnega mišljenja vsakega posameznika. Katerih tematik se konkretno dotikate?

Gregor: Naša besedila so namenoma redko konkretna v smislu, da kritizirajo točno določene ljudi, sisteme, dogodke ali krivice. Skozi leta smo ugotovili, da problem sodobne družbe bolj kot v konkretnih posledicah leži v vzroku le teh - apatija, pomanjkanje zanimanja za dogajanje okoli nas, odnos "to se mene ne tiče"...zato se tudi naši teksti večinoma vrtijo okoli teh vprašanj, torej kaj lahko kot posameznik storim, kako lahko spremenim svoj način razmišljanja. Seveda pa se tudi skozi naše tekste kaže določena mera razočaranja, jeze nad stvarmi, na katere kot posamezniki nimamo vpliva - pa naj bo to uničevanje okolja ali pa trpljenje nedolžnih množic po svetu.

17. "These bullets from our hearts, people will fight, if you take what's left, the years of manipulation, taking it´s toll, " verz iz pesmi »Bullets from our Hearts«. Na koga merite s temi naboji?

Gregor: Ti naboji so to kar čutimo, včasih je to jeza, včasih upanje ali razočaranje. Refren govori o tem, da ko je negativnih čustev preveč, situacija ni več vzdržna in zadeva se razpoči - pa naj bo to v nas samih ali pa na ulici.

18. Kje ste snemali ploščo? Ste zadovoljni s posnetki?

Maks: V enem izmed boljših DIY »studiov« pri nas. :) V bistvu v vadbenih prostorih skupin Harry, Start At Zero in The Hoax Program v Ajdovščini, za kar se jim še enkrat lepo zahvaljujemo. Naš 4.član/producent/tonski mojster/miks inženir/supervisor oz kakorkoli že pa je bil Aljoša (kitarist skupine Real Life Version). Plata je nastajala v zelo sproščenem in pozitivnem DIY duhu, kar je mogoče slišati na plati. S skupnimi močmi smo iztisnili maximum in z izdelkom smo zelo zadovoljni.

19. Na zadnjo novembrsko soboto se obeta uradna izdaja in promocija prvenca v ljubljanskem Orto baru. Kdo bo poleg vas še razgrel oder? Kaj lahko pričakujemo kot gostje?

Maks: Nekaj bolj ali manj pričakovanih gostov, ki bodo z nami pričarali nepozaben večer!

20. Kateri je vaš najljubši domači in tuji album v tem ali letu poprej?

Maks, Gregor: Če ostajamo v punk rock (underground) krogih bi kot en izmed boljših tujih albumov v zadnjem času izpostavili album The Dawn Chorus grških Despite Everything. Kot domači album letošnjega leta pa projekt SeeHearSpeak.

21. Načrti za prihodnost. Je v vaših mislih zopet kakšna turneja? Kaj pa domači odri?

Maks: Evo vzel si mi z jezika. Plan je kopica koncertov po Sloveniji, zopet kak obisk Balkana, ampak še nič dokončno dorečenega... Definitivno čim več koncertov doma in tudi v tujini!

22. Vaše zaključne besede…

Maks: Se vidimo 29.11. v Ortu, če ne pa kako drugače. :)

Intervju je pripravil Matej Urbanč.

Člani skupine:

● Jure Dolamič - bobni

● Maks Pust - bas, vokal

● Gregor Dražil - kitara, vokal

Diskografija:

Logo

◆ Evolution EP (2011, samozaložba)

Kontakt:

● whitestainband@gmail.com

Povezave:

◆ facebook
◆ bandcamp

Prihajajoči koncerti:

● kmalu!

NAGRADNA IGRA: Podarjamo dva CD albuma »Attached«. Vprašanje se glasi: ˝Kje in kdaj se bo zgodil promocijski koncert od izidu prvenca White Stain˝? Odgovore nam prosim skupaj z vašim naslovom pošljite na: slovenia.punkrock@gmail.com s pripisom za nagradno igro. Odgovore bomo sprejemali do vključno 4.12.14. Nagrajenca prejšnje igre, ki bosta v kratkem prejela CD skupine Beer for Breakfast sta: Andrej Rubinić in Katja Pavlič. To je to.