Intervju s skupino Zmelkoow: "Besedila prepisujemo v glavnem iz uradnih listov, navodil za škropiva in horoskopov..."

Obalna skupina Zmelkoow je uradno na sceni že od leta 1992. Znani so po svojih odštekanih in humorističnih besedilih, ki nas odklopijo od vsakdanjih skrbi, pa do tistih malce bolj sporočilnih, ki nam dajo namig za premislek.

Skupina je zelo aktivna, za seboj ima številne koncerte, posnetih videospotov, prav tako pa tudi zelo obsežno ploščografijo. Sestavljajo jo: Goga Sedmak (vokali, kitara), Žare Pavletič (bas kitara), Aleš Koščak (bobni), Anuša Podgornik (klaviature, flavta, vokal) in Iztok Cergol (violina in vse ostalo). Za Slovenski Punk Rock Portal se je z vokalistom in kitaristom Gogo pogovarjala Mojca Lubej. Intervju je potekal v sproščenem tonu in stilu Zmelkoow, temu pa so primerni tudi odgovori. Uživajte!

1. Vrnimo se nazaj v leto 1992. Nadebudna družba prijateljev, takrat verjetno še gimnazijcev, se je zbrala v neki betuli in naredila bend, ki igra še dandanes.. Tako si ogromno ljudi predstavlja nastanek skupine Zmelkoow. Ali se morda motimo? Nam vi lahko poveste kaj več o tem?

Bend, v katerem smo na kitare brenkali sošolci, sem imel že v osnovni šoli. S prehodom v srednjo smo se malo porazgubili in sem začel iskati novo ekipo. Med likanjem rjuh v čistilnici, kjer sva slučajno skupaj delala preko študentskega, je Žare omenil, da je basist; kar je bila milo rečeno zelo nesamokritična izjava … Ampak glede na to, da sva se v debatah ob pivu ujela, sva začela nekaj ropotati in iskala/menjavala ostale člane, dokler se nismo našli »tapravi«. Pa tudi Žare se je sčasoma naučil igrati bas.

2. Od kod ideja za ime?

Ko smo se pred izdajo prve plošče odločili, da se bomo iz Bajonet preimenovali v nekaj manj krvavega, smo imeli interni »natečaj« - vsak je prispeval nekaj idej in Zmelkoow, kar je ime stripovskega ptiča, ki sem ga risal kot mulc, in drvi in pušča za sabo tisti »oooow…«, je zmagal. Najbrž, ker je hiter in ima svetlečo čelado.

3. Kako nastajajo vaše pesmi? Kako nastajajo vaša besedila? Od kje ideje?

Besedila prepisujemo v glavnem iz uradnih listov, navodil za škropiva in horoskopov – ampak samo tistih tapravih, ki zares prav napovejo prihodnost. Ideje torej sploh niso naše, a vendar je potrebno tudi pri izbiri številke uradnega lista in astralnega znamenja imeti občutek in okus.

4. Zmelkoow je dobesedno zgodba o uspehu. Po vseh teh letih ste še vedno skupaj in očitno še ne boste tako hitro razpadli. Kaj je ključ do uspeha?

Skrivnost je strateška izbira placa za vaje. Mi vadimo zraven kantine, kjer se lahko okrepčamo z domačo panceto in vinom. Tisti bendi, ki vadijo v zaklonišču, se na primer lahko okrepčajo kvečjemu s kakšno mrtvo podgano in gasilno jeklenko. Zato hitreje razpadejo – sploh če je podgana še polna strupa.

5. Popipsali boste korono... Zakaj?

Ker se radi gibljemo, nastopamo, veselimo, igramo in pojemo brez mask, po možnosti tudi ljudem brez mask, ki prosto skačejo okoli kot kobilice v svobodnem pomladanskem jutru na travniku v Halozah.

6. Vaša diskografija je kar precej široka.. Plate, cdji, singlice, pa še kaj bi se našlo.... Potem videi...To tudi nekaj stane.... Zanima me, kdo vam je omogočil realizacijo zastavljenega?

Bogata teta Jolanda iz Amerike. No, če nam zmanjka denarja, skočimo tudi v službe in postorimo kaj koristnega, pa nenazadnje se tudi kakovostni notranji organi kar dobro prodajajo. Za »evo ti srce na dlanuuu« Dalmatinci računajo par tisoč evrov … Mi pa v glavnem prodajamo jetra, doslej smo z njimi zaslužili za dva videa in eno večjo naklado plošč.

7. Glasbeno.. kam se uvrščate.. V katero zvrst?

Žlahtni rokerji, ki zelo dobro skrivajo svojo virtuoznost.

8. Kdo je bil Sergio (Tržaški James Bond)? Obstaja kaka zgodba o njem?

Sergio je v bistvu arhetip tržačana, ki se čez vikende vozi na kosilo v Obalne gostilne (pa morda še v casino) in potem 30 km/h cikcaka zvečer nazaj. Eksplozivna mešanica slabega vida, demence, opitosti in adrenalinske izpraznjenosti, ki je počasi že kulturna dediščina naših krajev.

 

9. Zanima me tudi, zakaj je nastal singl Čao Slonček... In ne Čao Sonček...?

Čisto za foro, da vidimo, če bo kdo opazil. V resnici se neverjetno veliko ljudi s tem ubada. Takšni smo ljudje – bolj kot je stvar blesavo nepomembna, večje pozornosti je deležna. Globalno segrevanje – koga to briga …

10. Katere izvajalce poslušate v prostem času (Ko niste Zmelkoow)?

Glede tega smo ostali še kar v preteklosti – Beatles, Floydi, Nirvana, Bowie, kakšen Bajaga, Vasco …, če grobo nakažem špuro. Sicer pa ima vsak v bendu svoje eksotične preferite – od Deerhoof do Tajči

11. Kaj vam glasba pomeni? Kaj vam pomenijo nastopi pred publiko?

Izguba časa? Ha, ha … Pač, pomemben del osmišljanja lastnega obstoja. Ustvarjati in igrati glasbo je podobno prijetno kot piti pivo ob morju na dopustu. Tega se človek težko naveliča.

12. Vaša najboljša izkušnja v vsej karieri?

Ko so imeli še v 90' televizijske oddaje, na katerih je bend za potrebe snemanja igral na play – back, smo včasih poslali tja kar kakšne svoje frende, da so se delali, da so Zmelkoow in so igrali in peli na posneto podlago. Enkrat je bil en celo izbran za najboljšega pevca in je prejel nagrado. Tip drugače poje kot prehlajena koza, ki mutira (kot bi rekel nekdo iz Alan Forda). Mi smo pa to doma spremljali na TV-ju.

13. Imate kake plane za naprej?

Razmišljamo, da bi šli v narodno-zabavne vode ali pa se morda preoblikovali v cerkveni zbor Sv. Marija in krščen Matiček.

Intervju sva zaključila z obljubo, da naslednjič jaz (Mojca) častim pivo. Hvala!

Utrinki s Festivala Kanela ter sejma gramofonskih plošč

Pretekli teden, 11. in 12. 9. 2021, je portoroški Avditorij gostil prav poseben dogodek. Kar dva dneva je v njegovem predverju potekal eden največjih sejmov nosilcev zvoka na Obali. Predstavilo se je zelo veliko restavratorjev in prodajalcev gramofonskih plošč, kaset, cdjev... Pa tudi tistih, ki so prodajali ali restavrirali raznorazne gramofone, radie, glasbene stolpe in ostale, temu pripadajoče stvari. Na sejmu si imel možnost tudi zamenjati plošče ali druge stvari s tistimi, ki bi jih želel imeti v svoji zbirki.

Izbira nosilcev zvoka je bila kar mikavna. Vse plošče so bile lično zložene v svojih ovitkih, prav tako zelo estetske. Nosilci zvoka so bili tudi zelo lepo ohranjeni. Izbira glasbe je bila kar široka, zajemala je vse zvrsti, od rocka, do punka, popa, reaggea, jazza itd. Upam si trditi, da je na sejmu vsak obiskovalec našel natanko tisto, kar si je želel. Prav bi bilo, da se tak sejem ponovi vsaj enkrat na leto.

Vzporedno s tem pa je potekal tudi Kanela festival. Na festivalu so se predstavili znani in malo manj znani glasbeniki. Najprej so se predstavili trije zmagovalci natečaja za neznane bende. To so bili rock skupina Paranoise, psihadeliki One cupcake away, ki so nam povedali, kdaj rastejo gobe in rock band Cona 40. Potem se je predstavila skupina Stella s planeta X, Nato Grafenberg und Alkotesters ter skupina Curbrigen, ki so dodobra ogreli ljudi. Po dolgih letih so zopet skupaj zapeli in zaigrali Eskobars, nato pa je na oder prišel poglaviten gost večera, Pero Lovšin skupaj s Španskimi borci.

Poleg tega pa je ves čas zunaj festivala potekala tudi dobrodelna akcija za otroke. Darila, ki si jih dobil, ko si kupil srečko, so bila fenomenalna in moram pohvaliti Študentsko organizacijo, da se je zelo lepo organizirala in s tem pripravila lepo gesto.

Druženje in koncertni žur je bil zagotovljen, morda je bila edina slabost tega dogodka postavljen PTC režim, ki je tako od obiska odvrnil marsikaterega potencialnega obiskovalca/ko. Prav tako so bili vsi prisotni z ograjo ločeni oz.  odmaknjeni kar (zelo) daleč od odra, kar manjša komunikacijo benda s publiko. 

Dandanes že s težavo pojdeš na WC brez tega pogoja. Kam smo res prišli tako daleč, ko se je znanec pripravljen prepirati z znancem ali z drugo osebo zaradi prisilnih PCT pogojev in siljenj na cepljenje. To bi  morala biti svobodna odločitev vsakega posameznika. »Deli in vladaj« so rekli, današnjim oblastnikom pa očitno to dobro uspeva, ob naivnih ljudeh (t.i. ovcah) pa je to še precej lažje udejaniti. Razmišljajte (tudi) s svojo glavo, srečno!  

Piše: Mojca Lubej

Foto: Sara Petešič

Intervju s skupino Odpisani: "Vsak koncert je posebno doživetje."

Odpisani so HC – punk band iz Pomurja. Na sceni so že 25 let. Fantje igrajo s srcem in to se tudi vidi pri njihovem podajanju sporočil. Vsa ta leta so precej aktivni. Njihova diskografija je kar pestra, izdali so naslednje glasbene fonograme: EP - Odpisani (1995), Preobrat (1997), Partisan Hard Core (1997), Šah Mat (2014), Prva vrsta (2018) in EP Raised Fist (2020). Glasba se ves čas prepleta s HC in punkom ter je precej zanimiva, besedila pa pikra in tudi pripovedna. Vsako njihovo besedilo ima svojo zgodbo in vsaka je po svoje zanimiva. Za Slovenski Punk Rock Portal se je z basistom Jožetom Palom pogovarjala Mojca Lubej.

1. Kdo ste Odpisani?

Odpisani smo HC-Punk bend iz Pomurja. Delujemo v zasedbi Saša Dolgov, bobnar iz Murske Sobote, Dario Berg, vokalist iz Zagreba, Marko Blažeka, kitarist iz Ormoža in Jože Pal, basist iz Lendave. Naše ustvarjanje pa je vezano na Mursko Soboto, kjer imamo tudi vaje.

2. Na sceni delujete že kar dosti časa. 25 let ni tako malo. Kako vam je to uspelo? Po navadi igrajo bendi nekaj časa, potem pa razpadejo. Pri vas kaj takega ni vidno...

Tako je. Že 25 let smo prisotni na odrih. Dobro se razumemo, ključnega pomena pa je, da vsi uživamo v tem, kar delamo. Všeč mi je, ker da vsak vsak član skupine svoj doprinos v komade, v skupino... Kemija v bendu je tudi dobra. Verjetno je to recept za dolgoživost in upam, da bo trajalo še naslednjih 25 let.

3. Igrate HC punk in vaš žanr ostaja pristen. Uživate v glasbi, ki jo izvajate?

Prvič, ko smo slišali HC-Punk glasbo, smo vedeli, da je to tisto, kar iščemo. Nikoli se nismo prilagajali trendovski glasbi, saj smo prepričani, da se z njo res lahko boljše in hitrejše uveljaviš, ampak ponavadi tudi hitreje potoneš. Z HC-punkom, ki ga izvajamo, je sicer pot do uveljavitve dosti bolj trnova, ampak smo po 25 letih še vedno aktualni in uživamo v tem. Zanimivo je to, da HC- punk ni bil nikoli neka popularna, priljubljena zvrst, za katero se bi navduševale množice, je pa vedno prisoten. Po vseh teh letih, kar je na sceni (z minimalnimi spremembami in izpeljankami), ga ljudje še vedno zelo radi poslušajo.

4. Kateri so bili vaši vzorniki (ali pa so še)?

Načeloma spoštujemo vse bende, od tistih, ki so na glasbeni sceni še "stari mački", do tistih, ki se šele uveljavljamo. Če pa že moram našteti vzornike, pa so tukaj Sick of it all, Agnostic front, Madball, The Exploited, Misfits, Rancid, Motorhead, System of a down, Ramones...

5. Kakšne so vaše odlike? Kaj je tisto, zaradi česa se splača iti dalje?

Morda to, da imamo radi, kar počnemo. Nikogar ne moreš prisiliti, da mu bo glasba, ki jo igramo, všeč, saj je to malo drugačna zadeva, kot tista, ki se predvaja na popularnem radiu in TV. Še dobro, da obstajajo razni socialni mediji, kjer lahko poslušaš glasbo po svoji želji ter kaj prebereš o njih, pa tudi o sami sceni. Če pa ti je skupina všeč, jih lahko podpreš tudi z nakupom plošče ali obiska koncerta.

6. Na kratko opišite vaše glasbeno udejstvovanje vsa ta leta. Kakšne so vaše dobre in kakšne so vaše slabe izkušnje?

Odpisani smo bili aktivni vsa ta leta. Najbolj pestro je bilo v sredini devetdesetih in tudi sedaj. To se vidi tudi po številu koncertov ter izdanih fonogramih, seveda pa tudi po posnetih videospotih. Igrali smo na raznih festivalih, kot so Novi Rock 96", The best of Novega Rocka 91-96, Rock Maraton (Hun), Rock Otočec, Monte Paradiso, Petroleum Beat, No Border Jam... pa tudi po alternativnih klubih na Nizozemskem, Nemčiji, Madžarski, Slovaški, Hrvaški, Bosni in Hercegovini. Oder smo si delili tudi s skupinami, kot so Faith no more, The Lurkers, G.B.H., Clawfinger, The Exploited, Booze & Glory, The Casualities, Pro-Pain... Izdali smo tudi 4 albume.

Lahko rečem, da so vse izkušnje nepozabne. Vsak koncert je posebno doživetje in ni pomembno ali gre za mali klub, kjer se nastopa pred maloštevilno publiko ali pa za festival, ki se ga udeleži nekaj tisoč glava množica.

7. Kateri nastop vam je ostal najbolj v spominu?

Definitivno nastop kot predskupina Faith No More v Ljubljani in nastop na The best od Novga Rocka 91-96 v Križankah. V čast nam je bilo tudi zaigrati en komad z Exploited na festivalu Petroleum Beat. Vsi ostali koncerti po klubih in festivalih po Sloveniji in tudi tujini, pa imajo svoj čar. Nanje imamo samo lepe spomine in radi bi jih ustvarjali še naprej.

8. Ali mislite, da je v Sloveniji še veliko privržencev glasbe, ki jo ustvarjate?

Dokler se ustvarjajo novi bendi in ne razpadajo starejši ter se organizirajo koncerti in festivali, ki podpirajo to zvrst glasbe, ni nobenega razloga za preplah, da bi bilo konec HC - punk scene. Zato vsem mladim polagam na srce, da je nujno potrebno organizirati koncerte in nastope skupin na lokalni glasbeni sceni in s tem omogočiti bendom, da se lahko pokažejo. Kar se tiče nas: Pravi privrženci punka in hard-cora prihajajo redno in zavedno na naše koncerte!

9. Kaj porečete na vaše albume, ki ste jih izdali? 

Vsak naš album izraža aktualne poglede na dogodke, ki so se tisti čas dogajali. Nekatere skladbe pa izražajo tudi zgodbe, ki so se zgodile nam osebno. Upam si trditi, da so naša glasba in besedila aktualna ves čas.

10. Kateri je vaš neljubši album, ki ste ga izdali dosedaj in zakaj?

Najbolje sprejet in razprodan album je bil album Preobrat leta 1997, ki je takrat prinesel svežino na domačo sceno in tudi v tujino. Z njim smo predrli led in prejeli pozitivne odzive tako doma kot v tujini, kar nam je kasneje omogočilo tudi številne nastope in turneje. Zelo smo ponosni tudi na zadnji dve izdaji Prva vrsta (2018) in Raised Fist (2020) ter na vsako pesem posebej, ki smi jih izdali skozi delovanje benda. 

11. Kdaj lahko pričakujemo kaj novega?

Tudi v tem trenutku ne počivamo, ampak snemamo nove pesmi. Do sedaj jih imamo posnetih že pet, kmalu pa bomo tudi izdali novo ploščo. V pripravi pa je tudi nov videospot.

12. Kako ocenjujete najnovejše ostre in neživljenjske ukrepe Vlade RS zoper omejevanje širjenje virusa covid-19, ki posegajo v vse pore življenja običajnega posameznika? PCT pogoj za obisk zdravstvenih ustanov, bencinskih servisov,  javnega prometa... 

Definitivno pretirani, strogi in neracionalni. Smo proti vsakemu omejevanju, represiji, razslojevanju ter ločevanju ljudi na cepljene in necepljene. Traja pa že predolgo in tako stanje vodi v slepo ulico in upor! Pustite nam živet svoje življenje!

13. Lahko poveste kakšno zaključno misel?

Bodi močen, bodi svoj, zdaj in za vedno! Spoštuj sočloveka in planet (X), ki ga je potrebno ohranjati, varovati saj je dom nas vseh.

 

Želimo vam še obilo koncertov ter izdanih plošč. Hvala za intervju in pozdrav vsem članom skupine. 

Festival Kanela in prvi sejem gramofonskih plošč na Obali

V soboto 11. 9. in nedeljo 12. 9. 2021 bo v amfiteatru Avditorija Portorož potekal Festival Kanela, kateri bo potekal pod organizacijo M.K.C. Kanela Portorož. Čez dan se bo odvijal bolšji sejem starih gramofonov in različnih plošč, kar je prvi tovrstni sejem na Obali. Prinesite s seboj svoje stare plošče in se dogovorite za menjavo. V poštev pa pridejo tudi kasete in CD-ji. Dogodek je brezplačen.

Zvečer, točneje od 18.00 ure dalje, pa se bo pričel koncertni del. Najprej se nam bodo predstavili trije zmagovalci Kanela festivala, ki se je te dni odvijal na po vseh obalnih mestih. Predstavili se bodo trije mladi, še neuveljavljeni bendi, ki so, vsaj po moji presoji, zelo zanimivi in imajo dobro možnost, da se uveljavijo. Kateri, naj ostane presenečenje. Nato se bo predstavila Stella s Planeta X, Grafenberg und die Alkotesters, skupina Curbrigen, Eskobars, ki bodo zaigrali ob svoji 12. obletnici.

Vrhunec večera pa bo verjetno Pero Lovšin s Španskimi Borci.

   

Na koncu bo razglasitev zmagovalcev Kanela festivala, zaigral pa bo tudi Kanela Bar All Stars Band z glasbenim gostom. Na festivalu bodo sodelovali tudi umetniki, ki bodo v živo ustvarjali svoja umetniška dela in jih na koncu tudi razstavili.

Če želite ujeti zadnje utripe morja, poleg tega pa dvigniti svojo razpoloženje, tega dogodka ne smete zamuditi. Vabljeni!

Vstopnina: 10 € v predprodaji, 15 € na dan dogodka, študenti 7 €, na sejem je vstop prost. Vstopnice lahko dobite na blagajni Avditorija ali pa v obalnih študentskih organizacijah (KŠOP, KŠOK in podobno).

Piše: Mojca Lubej

Intervju s skupino balans: "Umetnike je včasih težko razumeti. Ampak smo veseli, da smo postali del te scene."

Skupina balans na sceni nastopa že od leta 2013. Skupino sestavljajo Kristin Čona (vokal, električna kitara, bas kitara), Andrej Pervanje (bas, kitara, vokal, računalnik), Alessandro di Giampietro (vizualizacije) ter bobnar Jan Kmet. Skupina je zelo aktivna, izdali so kar nekaj albumov, kot so Praske na parketu (2015), LPT (2016), Bunkerpop (2017), Kva je s tabo (2018), A vam je jasno (2019) ter Sam pravm (2020). Skupina se je pojavila tudi na treh kompilacijah; Punk Rock Val 2020, leta 2019 na kompilaciji Sounds from Slovenian Bedrooms II ter Klubski maraton 2018. Aktivno sodelujejo z umetniki in fotografi od vsepovsod.

S Kristino, Andrejem in Janom se je za Slovenski Punk Rock Portal pogovarjala Mojca Lubej: »V zavetju idiličnih primorskih vasic, točneje v Hiši kulture v Svetem Antonu pri Kopru se je skupina pripravljala na svoj avgustovski nastop. Prosila sem jih za intervju in zelo so bili veseli, da lahko za portal povedo kaj o sebi in o svojem delu.«

1. Mene zanima, kdo ste balans?

balans smo punk pop band. Prihajamo iz Ljubljane. Zelo veliko sodelujemo z umetniki, vizualci, oblikovalci... Ne poizkušamo nastopati samo z glasbo, ampak se trudimo, da naš obstoj razširimo tudi na druge vrste umetnosti.

2. Zakaj balans z malim b?

Prva stvar. Z malim b je lepše, druga stvar pa je, da smo hoteli povedati, da so si vse črke enakovredne. Načeloma imamo tudi naše naslove napisane tako, kot se izgovorijo, ker je to bolj dostopno človeku in manj komplicirano.

3. Kako pa to, da ste se odločili za tak pristop? Vse črke enakovredne, kaj ste želeli ljudem sporočiti s tem?

Leta 2013 sva z Andrejem ustanovila tale bend (Čona). Že na samem začetku sem čutila, da je ime balans to, kar iščem. To pa zaradi tega, ker vsi želimo imeti neko ravnotežje, nek balans v življenju. Poleg tega pa je to tudi ekonomski izraz. Od samega začetka sem bila pristaš tega, da se piše cela beseda z malimi črkami zaradi estetike in enakovrednosti.

4. Mene ste privlekli z načinom vašega igranja. Glede na to, da sem rasla gor s punkom in alternativo ter darkom, me je zelo prevzel vaš post punkovski način glasbe. Spominja me na komade, ki so se poslušali v osemdesetih letih in s tem na legendarne bende, kot so Otroci socializma, čao pičke itd... Interesantno mi je, da ste na tak način pristopili h glasbi. Prav zaradi tega bi želela vprašati, zakaj ste se odločili, da svetu podate vaše sporočilo na tak način? Zakaj ste si izbrali ravno tak žanr glasbe?

Na začetku dejansko nisva igrala takega žanra (op. p. Čona in Andrej). Igrala sva bolj ambientalno glasbo, tudi glasbo, ki je v galerijah... Naredila sva tudi glasbo za kratki film. S post punkom sva začela v letih 2016-2017, ko sva dobila ponudbo za nastop na klubskem maratonu. Bila sva sigurna, da bo tam taka glasba zelo zažgala. Ko pa se je nama pridružil tudi Jan, pa je punkovska glasba dobila svoj namen.

Vsem trem je tak stil všeč tako zaradi narave poetičnih besedil, kot tudi zaradi močnega izrazja, poleg tega pa je v teh besedilih tudi minimalizem, kar vsi obožujemo.

5. Kakšni so vaši začetki igranja?

Začetki so.. turbulentni... (smeh)

Začetki benda segajo v leto 2013 v neko razpadajočo hišo v Rožni dolini v Ljubljani. Tam sva se (op. p. Andrej in Čona) dodobra seznanila s tehniko in z opremo, naredila pa sva tudi prve posnetke. Prvi koncert sva imela 2014 v Umagu na Indirekt festivalu. Bila sva edini slovenski band. Kot prijatelja sva se zelo ujela in začela usklajevati skupne interese. Oba izhajava iz kulturnih, umetniških družin in sva ogromno prinesla iz vzgoje. Vedno sem si želela imeti glasbeno skupino. Ko je to predlagal Andrej, sem zadevo z veseljem sprejela. Na izraz benda so veliko vplivali tudi prostori, v katerih sva vadila. Ko so podrli tisto hišo, sva se preselila v Rog. Tam je v igro prišel tudi bas, vse je bilo malo bolj surovo, tudi efekti na vokalu so se začeli dodajati.. V Rogu je prevladovala bolj temačna, darkerska scena, kar se je videlo tudi iz našega igranja. Nato sva se spreselila v Bunker, v zaklonišče na Rakovniku, ki je pa pod zemljo. Temu primerna je bila tam tudi najina glasba.

6. Na kakšen način promovirate vašo glasbo?

V bendu se zelo dobro ujamemo. Vse si urejamo sami, ker nimamo nobenega managerja, ki bi nam pomagal. To delo sem načeloma prevzela jaz, Kristina. Veliko promoviram po platformah, kot so Instagram, Spotify, Bandcamp. Osebno se mi zdi, da nam gre s promocijo precej v redu, saj se vedno najde nekaj, kar lahko objavimo. Poskrbimo tudi, da imamo vedno delo in projekte vsaj za en mesec naprej. Stalno smo na preži, s kom bi sodelovali in hodimo na umetniške razstave, kjer gledamo, koga bi povabili, da nas fotografira, Zelo radi se namreč oblečemo v oblačila drugih oblikovalcev in uživamo v fotoshootingih. Lepo je tudi, ker imamo sedaj že neko tako reputacijo, da smo priznani kot del umetniške scene in ni problema glede sodelovanja.

7. Ugotovila sem, da imate zelo zanimiva imena albumov, kot recimo praske na parketu, a vam je jasno itd... Kako dobite ideje za naslov albuma?

Zelo nama je pomembno, da je v naslovu albumov nek humor, pa tudi, da je zraven besedna igra. Glede na to, da sem jezikoslovka, se mi zdi to kar precej v redu zadeva.

8. Tak stil, ki ga uporabljate, se tudi sklada z vašo glasbo... Glede na to, kak žanr igrate, je ta vaša pojava logična, normalna....

Naši naslovi so tudi izraz besednjaka, ki ga pogosto uporabljamo. Recimo "Kva je s tabo" se kar pogosto govori... Ravno tako tudi A vam je jasno. Z našim delom tudi želimo, da se jezik približa širši publiki, tako, da pesmi in naš način dela lahko razume popolnoma vsak.

9. Kaj je največji dosežek v zgodovini benda?

Eden od največjih dosežkov je, da smo izdali album pri založbi in to na vinilki (op. p. plošča Sam pravm). Sicer je vse zapletla korona, ker nismo mogli iti po plošče osebno v Avstrijo, pa tudi koncerta nismo mogli imeti zaradi ukrepov. Album smo izdali novembra, koncert smo imeli 1.7. zaradi situacije. Naš dosežek je tudi, da ljudje pojejo naše pesmi z nami, kot recimo na enem koncertu v Gali hali. To je res dober občutek.

10. Tudi vaši videi so precej odštekani. Kje dobite ideje za njih? Recimo, za ves album je bil v bistvu posnet video v trgovini s pohištvom.

Hahaha... Eno gre z drugim. Kristina je imela idejo, da bi se snemalo v neki kitajski trgovini. Potem je naneslo, da smo sodelovali z neko ekipo, kateri režiser je poznal lastnika pohištvenega salona in preko njega smo dejansko dobili prostor za snemanje projekta. Pri nas je tako, da se vedno ideje nekako ujamejo. Vsak nekaj šteje.... Vsak nekaj prispeva. V redu je, ker vemo, kakšno estetiko, kak imidž želimo imeti in potem se s tem lahko igramo, kolikor se želimo. Pravkar pa je izšel naš novi video produkt, ki se ga lahko ogledate spodaj.

 

11. Kakšno mnenje imate o razvoju alternativne glasbe na slovenskem? Se vam zdi, da je tega preveč, premalo? Kako mislite, da bo za tovrstno glasbo poskrbljeno v prihodnosti?

V Sloveniji smo precej bogati z alternativno glasbo. Če pogledamo, kako je naša država majhna, imamo zelo veliko ponudbo. Ko se pogovarjam s prijatelji iz Italije, so vsi zelo presenečeni, saj vidijo, koliko je pri nas kvalitetne alternativne glasbe in koliko je ta glasba tudi popularna. Vseeno se mi zdi, da se določeni žanri nezadostno prekrivajo. Premalo je recenzij, premalo je ljudi, ki bi dejansko pisali o tem. Pogrešam pa tudi resnost in pripravljenost ljubiteljev alternative nekaj narediti v taki glasbi. Včasih se še vedno dobi občutek, da nismo obravnavani tako, kot bi si morda želeli. Da nismo enakovredni z ostalo glasbeno sceno. Lahko dam primerjavo.. Bendi, ki so del alternativne glasbene scene v Angliji, so čisto drugače tretirani, kot mi.

12. Mislite, da bo v prihodnosti še toliko take glasbe ali da bo taka zvrst izumrla?

V tej naši digitalni dobi so problem platforme, ki promovirajo večje glasbene izvajalce. Mala glasbena scena nima s tem nič. A vendar mislim, da so tudi drugi kanali, po katerih se da zadeve promovirati. Najboljša pa je reklama od ust do ust, kjer vsi poznamo vse. In dober pristop do ljudi naredi čudeže. Prav je, da smo bendi med seboj povezani in da si med seboj pomagamo. Dokler bo med nami vzajemnost, ne vidim problema, da bi bilo karkoli narobe.

13. Kakšne plane imate za naprej kot band?

Definitivno naslednji album (smeh) in turneja. Sedaj se promoviramo tudi s koncerti, kar se nam zdi v redu. Med korono smo snemali malo več videospotov, ravno tako smo delali streaming koncerte. Potrudili smo se, da smo se vedno preizkusili v nečem novem, ravno tako pa tudi v tem, da smo na koncerte vedno vabili nove in nove glasbene goste, s katerimi smo igrali. Radi bi tudi nabirali izkušnje, tako, da postanemo čim boljši v tem, kar delamo. V kratkem bomo izdali nov spot, ki smo ga posneli v juliju za pesem Prišla je sama. Potem pa se že menimo naprej s fotografi, oblikovalci itd za fotoshootinge. Želimo si tudi na turnejo po Balkanu. Nastajajo pa tudi že novi zametki pesmi.

14. Kaj svetujete mladim bendom, ki se komaj uveljavljajo?

Čim več delat. Ne samo vaje, treba se je tudi mrežiti... Tako, da spoznaš sceno... Pomembno je, da ugotoviš, v čem si dober in to izkoristiš maksimalno. Svetujem tudi, da se ne bat delat napake. Poskusi postati vedno boljši in boljši. Zavedati se moreš tudi tega, da noben koncert ni popoln. Pa ne se preveč obremenjevati z glasbeno industrijo. Če kaj pride, pride samo od sebe. Do tačas pa imaš itak okoli sebe vedno ljudi, ki so ti predani. :)

Zaključek: Hvala kolektivu balans za pogovor in srečno.