 |
P.I.Z.D.U.N. - Prostor idej, zagona, dela,
ustvarjanja in napredeka |
AKD P.I.Z.D.U.N. je lokalna alter mladinska organizacija iz okolice Krškega, ki preganja kulturno mrtvilo v Posavju. Obstajajo že več kot deset let ter se trudijo z organizacijo številnih alternativnih dogodkov, ki v hribovsko vasico Kostanjek privabljajo številne obiskovalce. Nekateri to vas poznajo le po tem, da tam delajo in ustvarjajo Pizduni. Omenjeni osebki skrbijo za atraktivne punk, hardcore in ostale alter koncerte ter s tem skrbijo za obstoj in razvoj alter scene, druženje in kvalitetno preživljanje prostega časa. Intervju.
1. Ste torej mladinska alter organizacija, ki skrbi za pestro kulturno in ob kulturno dogajanje. Kdaj se je vse skupaj začelo in od kod ideja za ustanovitev društva? Kako ste prišli do imena P.I.Z.D.U.N.?
Jow, kaj je zdej? Pa mi smo ena klapa prijateljev, ku radi mal migajo sem in tja. Zdej čist iskreno, jst grem že proti letom, in mislim, da bom moral počasi to mladinsko organizacijo preimenovati v upokojensko organizacijo, hehe. Drugače se pa strinjam z zgoraj napisanim, fajn je, da se kaj drugačnega dogaja in ponuja, fajn je, da se še po vseh teh letih organizira in, da nas država ali kaj drugega še ni pokopalo. Resnično sem zadovoljen, da alter scena še ni umrla in da nas je dosti, ki še vedno to cenimo.
Zdej, vse skupaj se je začelo v naših srednjih šolah, natančneje leta 2002, ko sta dva osebka nekaj sanjarila in počasi začela uporabljati ta prostor na vasi, ki je do tedaj bil zapuščen. Oziroma iz garaže, polne šare, sta ustvarila prostor za vaje, ker je bila želja narediti punk bend. Potem sta ugotovila, da se lahko v tem prostoru tudi druži in zabava in vse je tako šlo dalje, začelo se je z žurkami, nadaljevalo pa z organizacijo koncertov.
Sama ideja o ustanovitvi društva, je prišla na dan šele štiri leta kasneje, leta 2006. Takrat so bili malce drugačni časi, vsak s.p.-jevec oziroma mali podjetnik je lahko sponzorsko podpiral lokalne dogodke, in to so tudi z veseljem počeli, tega je bilo včasih res veliko, sedaj ne moreš več nikogar najti, no kakorkoli, zato je bila želja po ustanovitvi neke pravne organizacije večja. Se pravi, financiranje. Želje, da se povabi nek večji bend, beri – ne ravno bend iz sosednje garaže, so se začele pojavljati, toda potreboval se je dodatni kapital. In tu kot ustanovljeno društvo, prideš dosti lažje skozi, saj te vsak dosti bolj resno jemlje, dosti bolj, kot pa če si le navaden Pizdun, hehe. Poleg tega, pa so takratni aktivisti imeli izjemno velike vizije, da ta program v Kostanjku, ne bi le ostal občasni koncertno/zabavni program, ampak, da bi se razširil v redne dogodke vseh zvrsti. Veliko se je začelo delati in ogromno smo se lahko s tem tudi naučili! Jaz osebno sem zelo zadovoljen, da smo odšli v te vode, saj sem se preko društva izpopolnil na marsikaterem področju (računovodstvo, pravo, organizacijske tehnike, oblikovanje, javno nastopanje in podobno), ki se verjetno drugače v življenju ne bi. Na začetku sem sicer bil izjemno proti ustanovitvi društva, saj društvo, kot pravna oseba, le ne more biti Punk! Punk je punk, in tu ne potrebuješ društva, oziroma po mojem takratnem mnenju - še ovira te, upoštevati moraš določena pravila, vse moraš gledati skozi oči zakona. Fuj. Toda kasneje sem se pridružil ekipi in začel spoznavati čare blagajništva, računovodstva, zakone in kasneje se podal v promocijske vode. Sedaj po vseh teh letih, mislim, da nam je bolj ali manj vseeno za to obliko - društvo, pač sedaj smo, čeprav verjetno pa bi nam bolj pasalo imeti neformalno organizacijo.
 |
| logo |
Jah, do imena društva je prišel en fantič Rok Sanda, zelo ustvarjalen človek, kdo ve, kaj se mu je pletlo po glavi, no zagotovo se mu je tisti čas pletla ta beseda Pizdun. Akd pa so nam uradniki dodelili, sej mi nismo želeli, da nas na občini ožigosajo kot govedo, jaz osebno, če bi si že moral nekaj izbrati (da te poprdalčkajo kam pašeš), bi si izbral Društvo smrdljivih nog, sem tega tam nimajo pod kategorijo, potem pa so nam pač dal Alternativno kulturno društvo, tako da smo sedaj Akd Pizdun. Drugače pomen »Pizdun« tudi predstavlja nekaj skritih besed, vsaka črka je začetnica določene besede. P označuje Prostor, I označuje ideje, Z – zagon, D – delo, U – ustvarjanje ter N – napredek. In vsaka izmed (razen Prostor – to je pač društven prostor v Kostanjku, tako imenovan Plac) teh besed označuje določeno lastnost oseb iz ustanoviteljev društva, takratnega benda Alternativa. Sanda je s svojimi idejami poskrbel za neko norost in inovativnost, Tine je konstantno zaganjal energijo v kolektivu, Domi je tipični deloholik, ki vse naredi in poskrbi da vse deluje, Čado je bil ustvarjalec – glasbenik, Peter pa je poskrbel za napredek, saj je nenehno navezoval stike in poskrbel, da je šla glasba naprej v svet. No, to imamo tako romantično zgodbo o nastanku imena, hehe.
2. S katerimi dejavnostmi se ukvarjate?
Pa večinoma z živinorejo. Najbolj dobičkonosna je. Drugače pa druženje, koncerti, zabave, pohodi, izleti, sanjanje s čivavom na straži.
3. Kdo so glavni motorji vašega kolektiva? Koliko članov sestavlja vaše društvo?
Ja moj foter ima motor, ja. Prava makina. Drugače jst sem trenutno glavni frajer na vasi, ker sem predsednik (sam me noben ne posluša), potem Domi je blagajnik (sam on ta dnar kar rad pozabi tu in tam), on je drugače človek za vse, vse porihta kaj je treba, Bufo rihta koncerte, pa mislim, da ga bomo dali za našo maskoto, Jernej se meni z bendi, rihta mal promocijo in pohode, Keka kuha za bende in skrbi za dobro počutje le teh, Ana je ponavadi v gostinskih storitvah, Tatjana zna dober pisat razpise, Skit nam sponzorsko rihta plakate, Sabina kdaj pa kdaj napiše kak članek za časopis, Mare pride na kak deci, Sandatu bomo prodali doživljensko članstvo v društvu, Martin je psihološki podpornik, Gregor Ivanšek - O.G. kak vic pove, Dejan bi kr neki rad jammal na kitaro, Kodrič ima novega psa, Sumo pa je naša domača žival. Jst sem ponavadi tisti ku vam serje na facebooku, pa ponavad kak plakat naredim, pa vstopnice prodajam, pa šank iz pirovskih pločevink gradim že eno leto. Jah trenutno je plačalo letno članarino mislim da 12 članov, potem mam pa tu še 8 neplačnikov, pa recimo 10 simpatizerjev društva, tak da nas je okoli 30 recimo, sam ponavadi nas je polovica, ko se dobivamo.
4. Vaš sedež se nahaja v hribovski vasici Kostanjek, ki se nahaja okoli 10 km stran od Krškega. Kako ste prišli do tega prostora, ki obsega koncertni plac in predprostor, ki je del večje hale?
 |
| Hala Pizdun od zunaj... |
Lastnik placa je naš član, ki nam nudi te prostore.
5. So vaši bližnji sosednje sprejeli vaš način delovanja in predvsem hrup, ki prihaja iz vaših prostorov?
Jaz mislim, da so vsi lepo sprejeli naš način delovanja že na začetku. Nikoli še nismo imeli nobenih problemov. Hrupa ne povzročamo preveč, imamo pa srečo, ker je nad nami gostišče, ki ima poroke, zato so ljudje tam navajeni hrupa.
6. Vsi vemo, da so tovrstna društva večinoma finančno podhranjena. Kje pridobite sredstva za nemoteno izvajanje vašega programa? Vas pri tem kdo podpira?
 |
...in hala Pizdun od znotraj, ki služi kot
predprostor koncertnemu placu. |
Ja finance so jeba ja. Ampak nič hudega, sedaj v teh desetih letih obstoja, smo se marsikaj naučili in stvari lahko izpeljemo popolnoma brez financ. Bendi, ki pridejo do nas, se strinjajo, da to kar mi dobimo od prispevkov na vhodu, to jim damo naprej in zadovoljni so. Mi pa tudi, saj nimamo nikakršnih finančnih skrbi. V preteklosti smo tudi organizirali večje koncerte in festivale, za te pa smo prejšnja leta dobili sredstva na občinskem razpisu za otroke in mladino. Mislim, da nas uvrščajo pod kriterij - otroci. Drugače pa, če smo že pri tej rubriki, bi se rad zahvalil Petru Godlerju - Produktiv.si, da nam sponzorira tisk plakatov. Pa dejmo se še zahvalit MC Krško, ki nam je velikokrat finančno in z opremo priskočil na pomoč. Hvala!
7. SAZAS. Kakšni so vaši odnosi s to organizacijo, ki je trn v peti številnim društvom in krepko ovira njihovo delovanje?
Ma, pr Sazasu mamo par dolgov, s katerimi se mi ne strinjamo, tak da bodo ti dolgovi ostali. Ker so to zelo mali zneski za njih, nas pustijo pri miru. Upam, da bo tako tudi ostalo. To filozofijo ku oni furajo, se mi z njo ne strinjamo, tak da si jo lahko oni furajo v njihovih glavah.
8. Oreng Fešta je zdaj verjetno že pokojni dvodnevni festival, ki je bil organiziran z vaše strani. Zadnja izvedba se je zgodila leta 2010. Kje se je potem zataknilo?
Ja ja zagotovo je Oreng Fešta pokopana. Hvala bogu! Ne ne, dokler bom jst aktiven v društvu, zagotovo tudi ne bo vstala iz groba, hehe. Jah, Oreng Fešta je že od leta 2006 nam prinašala zelo velik, ampak res zelo velik finančni minus. Drugače je to super zadeva, ko se lotiš tako velike zadeve organizirat, ogromno se naučiš, v bistvu mi ni žal, da smo jo imeli, ampak leta 2010, ko smo že imeli četrto veliko/komercialno Oreng Fešto, ko smo že resnično vse vedeli o vsem, in tudi finančno tako naštimali, da se bo izteklo,… se v bistvu ni, in lej ga zlomka spet velik minus v naših denarnicah. Pomoje je zakleta,… al pa nekaj.
9. Vaša poglavitna dejavnost je organiziranje koncertov. Koliko se jih je zvrstilo v teh letih, če se spomnite? Katere odmevne skupine ste gostili v tem času?
 |
| Koncertni plac |
Jaou, zdej pa si mi dal delat. Ok, sem malce preštel, in če se ne motim jih je bilo okoli šestdeset do sedaj, logično vseh se niti ne spomnemo, in tu je tudi ogromno dodatnih fešt, ki jih nisem upošteval. Zdej na tem festivalu smo imeli par odmevnih skupin, sam ne bom pisal imen, ker te skupine itak ne potrebujejo promocije. Meni osebno so všeč te male preproste, dokaj neznane skupine, skoraj vse me ponavadi pozitivno presenetijo, tako da se vedno veselim novih neznanih bendov. Ampak teh bendov je resnično veliko že igralo, tako da vseh na žalost tu ne morem pisat. Lahko samo povem, da smo prva leta gostili ogromno slovenskih bendov, sedaj pa večinoma tuje, obiskali so nas že iz Kanade, Ukrajine, Francije, Švedske, Škotske, Anglije, Walesa, Italije, Nemčije, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Slovaške in Madžarske.
10. Kateri koncert je vam najbolj ostal v spominu in zakaj?
Uf, težko rečem. Nimam priljubljenega dogodka, vsaj ne da bi se spomnil. Vsak prihajajoči dogodek je zame adrenalinsko doživetje (ker vedno študiram, če bo dovolj ljudi ali ne, hehehe). Bolj se oziram v prihodnost kot v preteklost.
11. Veliko pozornost namenjate tudi lokalnim in mlajšim skupinam, ki jim omogočate nastope na vašem odru. S tem kažete veliko podporo sceni in ustvarjanju. Kateri bendi trenutno tvorijo lokalno sceno? Ali se po vaše mnenju potem tudi radi sami vračajo v Kostanjek?
Ja lokalni bendi so zakon. Mi imamo fajn, ker se lahko pri nas predstavijo tudi še ne tako dobri bendi, saj naši obiskovalci načeloma niso tako zahtevni. In ponavadi je z domačim bendom posebno prijetno vzdušje, saj velikokrat pride še folk, ki načeloma ne hodi na te koncerte, ampak pridejo samo v podporo nastopajočim. Zagotovo moramo biti odprti za nastope lokalnih novih bendov,… ker bend, če ne bo nikjer dobil prvega špila, bo kmalu obupal. Menim, da se ti bendi vedno znova radi vračajo k nam. Ponavadi jim je všeč preprosto vzdušje, zabava, domači prijatelji. Ja, bendi, ki bi jih jaz pripisal kot punk domači bendi, so zagotovo Growing Rats, Final Approach, Un-blind, ampak mislim, da so trenutno bolj v zimskem spanju. Veselim se, ker sem slišal, da je v nastajanju nek novi bend (Martina, Povhi, Bohorč in Haris) tako, da komaj čakam, če jih bomo lahko gostil pri Pizdunih. Vidim, da so the Lift nazaj na koncertnih odrih, pa tudi Južna in Hidden Eden iz Krškega nas še ni obiskala v Kostanjku. Meseca maja pa nas obiščejo brežičani Dickless Tracy, tako obujamo koncertno dogajanje nazaj s starimi alter bendi.
12. Za april in maj ter junij in julij imate napovedanih kar nekaj zanimivih dogodkov vrednih obiska. Prvi v vrsti se bo zgodil v petek, 18. aprila, ko boste gostovali dve slovaški skupini in sicer Unattended Funeral in Möbius, pridružili pa se jim bodo lokalni Grrizli Madams. Kakšen koncert lahko pričakujemo?
To bo večer težke in počasne glasbe, vsi trije bendi so podobne, toda hkrati zelo drugačne zvrsti. Veseli me, da lahko gostimo slovaški bend, saj sam znam malce govoriti po slovaško in bom lahko malce »Sa rozpraval po slovenski«. Že več let sem si želel videti stare domačine Grrizli Madams, zato sem vesel, da se bo ta želja izpolnila že konec tega tedna.
13. Julija v Kostanjek znova prihajajo razgaljeni otočani Egos at the Door. V Kostanjku so nastopili že večkrat in se očitno radi vračajo nazaj k vam. Kakšne odnose imate z njimi? Se pri vas res počutijo tako domače?
Ja ne vem. To so ti fantje, ku radi s spodnjimi moškimi udi migajo sem in tja. Ampak upam, da so odnosi zgolj prijateljski, hehe. Drugače pa smo jih mi že šli obiskat v Anglijo in pri njih par dni prespali. Tako, da so fajn kamarati. Bufo, Keka in Jernej so jih šli pogledat v mesecu marcu lanskega leta, tudi jaz sem že imel kupljeno karto (še vedno jo imam na steni, ker je nisem mogel prodati), ampak potem zaradi službe nisem mogel oditi na obisk in raziskovanje Anglije. Drugače je pa to bend, ki ima res zanimiv pristop k ustvarjanju glasbe in nam je prav zanimivo jih poslušat in vsako leto občudovat, kako rastejo in se izjemoma nadgrajujejo v tehniki.
14. Kako ocenjujete obiskanost vaših dogodkov? Kdaj so bili vaši zlati časi glede tega?
 |
Ooral Sea na zadnjem koncertu
- 15.3.14, Kostanjek |
Obiskanost naših dogodkov je bolj šit, hehe. Lahko bi vas kej več prišlo, kdaj pa kdaj. Drugače prvi in zadnji koncert v letu imamo zelo lep številčen obisk, vmes pa je bolj revno. Zlati časi so zagotovo bili v letih 2003 do 2005, ko je na koncertih bilo minimalno 50 ljudi, nabralo pa se jih je tudi čez 200.
15. Kdo se poleg vas v Posavju še ukvarja z izvedbo dogodkov s hrupno glasbo? Ali sodelujete tudi z drugimi društvi in pri čem?
Sodelujemo sodelujemo, z vsemi živimi in mrtvimi. Drugače z društvom KUD Butnhrupn smo skoraj vsako leto skupaj naredili dogodek, ki je poimenovan Pizdun - Butnhrupn maraton. Poleg te organizacije v Posavju čisto na sveže deluje KUD KR (Kreativni Razvoj), to je pa to, bolj kot ne. V Sevnici kdaj pa kdaj društvo Knof naredi tudi kakšen punk koncert, v Kamnolomu Radeče so trenutno tudi v počasnejšem delovanju, Akc Mlekarna pa tudi nekaj spi.
16. Večino pozornosti namenjate torej punk in hc koncertom. V zadnjem času tudi stoner glasbi, saj eden izmed vaših članov tvori duo Ooral Sea. Kako bo kaj z vašo koncertno podobo v prihodnosti?
Punk je bolj naša zvrst, res je. Ampak v prihodnje lahko pričakujete tudi metal, saj nas obiščejo brežiški Dickless Tracy, inšturmental, doom, stoner, rock, hc.
17. Vaša zadnja investicija je bila ureditev sanitarnih prostorov ter boljša tehnična opremljenost koncertnega prostora. Kaj bo vaša naslednja poteza? Povejte nam kaj o vaših načrtih za prihodnost.
Ne veš, kako sem vesel, da smo končno zgradili sanitarije, po desetih letih. Investicija desetletja, hehe. Ja tudi opremljeni smo z zvočniki in lučko, tako da sedaj ponujamo lepše vzdušje na koncertih. Naslednji projekti so: oblepili bomo bar s pivovarskimi pločevinkami, zbiramo vse plakate iz naših dogodkov, ki jih bomo na lepili na zid v večjem prostoru, nekaj novih plakatov, CD-jev in gramofonskih plošč gre v mali prostor, ozadje za odrom bo prenovljeno, radi bi tudi prepleskali določene stene, toda trenutno je še prevelika investicija z barvami.
18. Vaše zaključne besede…
Kdor ga zvoha, ta ga spoha!
Na vprašanja je odgovarjal Niki Žveglič, motor kolektiva Pizdun. Intervju je pripravil Matej Urbanč.
Kompilacijski plošček Bojana Sedmaka z naslovom Mešani na Žarkih je zbirka desetletja najrazličnejših uglasbitev Sedmakovih besedil, ki jih je tudi sam kot kantavtor izvajal ob različnih priložnostih. V izboru je presenetljiva širina glasbenega izraza, skozi katerega so sodelujoči glasbeniki poustvarili glasbo in besedila odličnega mariborskega avtorja. Za vse uglasbitve tekom let žal ni bilo prostora, med sodelujočimi pa so se znašla številna prepoznavna imena: Lauženki, Lačni Franz, Be Radio, Jure Ivanušič, Peter Andrej, Marko Grobler, Mia Žnidarič & Steve Klink Trio, Jani Kovačič & Je'Ben'T, PGM bend, Karmen, Skulstars. Kompilacija je izšla pri Akord Records, ki deluje pod okriljem Subkulturnega Azila. 
