Novemberska polna bera punka v Mariboru

Dva dneva, dva eventa, dve lokaciji, 6 bendov. MARŠ Klub v Dvorani Gustaf v Pekarni z Eyecontact, Odpisanimi in Dežurnimi Krivci in Klub Satchmo s Scatter, Dickless Tracy ter In The Crossfire. Prvi event se je imel zgoditi prejšnji teden, se pravi v petek, 21-ega tega meseca (beri - november), drugi pa na torek, 25-ega tega meseca. Če začnem čisto osebno, v torek mi ni bilo treba plačati vstopnine, saj mi je Samo iz kluba odobril akreditacijo. Nasprotno sem v Gustaf vložil svoj del finančne podpore sceni. Vstopnina je za oba eventa bila isto visoka oz. nizka, kakor pač vzameš glede na globino žepa in to je bilo 5 EUR. Pošteno za 3 bende vsakič. Eventa sta se zgodila v času enega tedna, čeprav pač ne v istem tednu.

Eyecontact @Gustaf. Foto: Marš crew

In tudi drugače sta si bila eventa tako zelo podobna. Mariborčan nisem prav dolgo, toda opazil sem, da je v Gustaf prišel drug folk kot v Satchmota. Ne vem zakaj in mi tudi ni logično razumljivo. Podobno se dogaja tudi v sami Pekarni, npr. so me opozorili in sem tudi sam opazil, da v MC hodi drug profil ljudi kot v Gustaf. Škoda, ker ni več K.U.R.C.-a. Da nadaljujem, prva podobnost: Eyecontact in Scatter. Eyecontact, dečki iz Lendave, ki jih najdemo, povsem upravičeno, pod okriljem založbe God Bless This Mess iz Beltincev, ki deluje pod streho Društva Za Razvoj Elitne Kulture, se tretirajo kot heavy bend po zvoku, ki črpa navdihe iz stoner scene. Scatter pa, kot za šalo, tudi iz Lendave, se tretirajo kot instrumentalni stoner, desert ter sludge metal, v njihovih komadih pa lahko slišimo tudi vplive hardcora,post rocka in kaotičnega hrupa. Če izpostavim razliko, Eyecontact imajo dve kitari in so na kakšen komad tudi vokalni v nasprotju z Scatter, ki so trio in povsem inštrumentalni. Osebno so se mi Scatter bolj dopadli, ne vem, mogoče je bil kriv ambient, v Satchmotu je koncertni prostor manjši, nižji, zvok je zaradi tega bil glasnejši in za moje nešolano uho boljši. Scatter, čeprav po izgledu mlajši, so bili nekako bolj dodelani, njihov muzički point bolj izrazit, v bistvu zrel. Kitarist od Scatter se je znal celo poigrati s kitarskimi efekti, kar meni vedno paše. Eyecontact pa so izpadli bolj mlačno, čeprav se mi zdi, da so ga tudi dosti žgali. Pač dvorana Gustaf. Zelo simpatična popestritev večera pa je bilo vmesno vrtenje glasbe iz vinilnih plošč, za kar so poskrbeli akterji iz God Bless This Mess založbe, super!

Borut Horvat, Odpisani.
Foto: Marš crew

Sledili so, v Gustafu Odpisani, v Satchmotu Dickless Tracy. Pri teh bendih, če vzamemo vsakega posebej, ni izrazitih podobnosti. Podoben je koncept obeh eventov, ki za vmesni bend vzameta dva glasbeno bolj tradicionalna benda. Pa če gre pri Odpisanih za zelo tradicionalen hardcore pank, no izpostaviti se da podrobnosti in pri Dickless Tracy njihov death grind. Osebno so mi spet bolj pasali Dickless Tracy. V Odpisanih nisem in ne najdem skoraj nobene plus točke, ki bi me navdušila, čeprav se je pri svojem nastopu izkazal basist s svojo ekspertizo na bas kitari. Res hitri slap. Bend, ki je prav tako pod okriljem God Bless This Mess in da ne pozabimi, seveda so bili bend meseca septembra na našem portalu, prihaja iz Prlekije. Dickless Tracy pač iz Brežic. Če kot zanimivost navedem, so med nastopom Dickless Tracy pred oder Satchma prišli trije dolgočupniki in ma ne prav dolgo a zavzeto slemali. Ne vem, so Dickless Tracy detah metal ali grind. Zvočno sta se oba kitarista, Tegla na super vokalu, basist in bobnar zmučkali v super tekočo zvočno zmes, ki ni pustila razmišljanja o slogovnih omejitvam in je samo drvela, drvela.

In The Crossfire @Jazz klub Satchmo. Foto: Dunja Klar, Giljotina crew

Tegla, Dickless Tracy.
Foto: Dunja Klar, Giljotina crew

Kot headlinerji obeh večerov, oz. zgodnjih juter, so v Gustafu nastopili Dežurni Krivci, v Satchmotu pa In The Crossfire. Headlinerji Satchmovega eventa so bili bolj Dickless Tracy, a pustimo podrobnosti. Dežurnih Krivcev, benda, ki je prav tako iz Prlekije, se spomnimo še iz časov Prekmurje Noise Conspiracy. Lahko bi rekel najjači bend obeh večerov, če me pri njih ne bi zmotilo in to zelo zmotilo neko malo dejstvo. Ko so igrali komade brez frontmanove kitare in z besedili v slovenščini, me je prešinila misel, da je to res en od najboljših slovenskih bendov. Vse je štimalo. Stil je bil dodelan in zrel, izvedba vrhunska. Toda. Proti koncu špila so začeli igrati še njihove komade v angleščini in vse navdušenje je izpuhtelo. Zdi se mi, da Dežurni Krivci izven Slovenije ne pomenijo veliko, če upoštevam, da delajo komade v angleščini za tuj trg. Žal. Da zaključim tale spis še z zadnjim bendom. In The Crossfire so bili zadnji na Satchmotovem punk eventu ta torek. Navkljub Dickless Tracy so bili, za moja in mnoga druga ušesa, najtrši bend od vse šesterice. Stil nekje med grindom in screamotom. Jst bi drgač temu rekel metalcore ali pa mosh metal. Edini bend, ki je imel podporo v publiki večjo od nekaj fenov. Pod odrom smo, če omenim še enkrat, pri edinem bendu, imeli možnost gledat mosh pit.

Piše: Matej Velkavrh

White Stain: ˝Koncertirati, koncertirati in še enkrat čim več koncertirati.˝

White Stain @MC Postojna, 30.3.2013.

White Stain (WS) so melodični punk rockerji, ki prihajajo iz Ljubljane. Člani benda so se pred dnevi ravno vrnili iz evropske turneje, na kateri so obiskali Italijo, Francijo in Belgijo. Zdaj pa je pred njimi izdaja prvenca »Attached«, ki bo izšel ob podpori Giljotine in Slovenskega Punk Rock Portala ter njihove lastne založbe Nickname Records. Promocija nove plošče se bo zgodila 29. novembra v znanem ljubljanskem klubu Orto bar, kjer bodo nastopili še nekateri eminentni gostje. Album »Attached« bo nasledil EP »Evolution« iz leta 2011.

Člani skupine White Stain skušajo v okviru punk rock žanra ustvariti modernejšo različico te zvrsti, ki se napaja v bolj melodičnih vzorcih. Skozi besedila izražajo emocije in kritiko, ki je usmerjena k večji družbeni enakosti in osveščenosti vsakega posameznika. Skozi ustvarjanje ohranjajo d.i.y. etiko, sodelujejo z različnimi skupinami in organizacijami ter radi koncentrirajo tako doma, kot v tujini. Pripravili smo intervju na katerega so odgovarjali Maks Pust (bas, vokal), Gregor Dražil (kitara, vokal) in Jure Dolamič (bobni).

1. Vaša zgodba je spočela leta 2009. Kako je prišlo do ustanovitve zasedbe?

Maks: Začetki skupine segajo že na osnovno-srednješolske poskuse ustanovitve "resne " zasedbe, bolj intenzivno pa smo se zadeve lotili ob prihodu prvega bobnarja v bend, takrat prvič pod imenom White Stain, Matije Kuzmana. Če obrnemo drugače, ustanovitelja skupine sva jaz in Jure.

2. White Stain. Beli madež na čemu? Od kod ime skupine?

Maks: Po nekaj vajah smo, najbrž tako kot večina bendov, ugotovili da potrebujemo ime in začeli »brainstormati«. Najstniška domišljija pač... :)

3. Vašo zvrst lahko opredelimo kot melodični punk rock z modernejšo žilico. Od kod želja po igranju te zvrsti glasbe?

Maks: Že od najstniških let se spogledujemo s tovrstno glasbo, nekaterim je bila predstavljena s strani družinskih članov, drugim s strani sovrstnikov oz. kakorkoli drugače že, vedno nam je bila blizu. Smo pa resda sprva poslušali in preigravali milejše oblike punk rocka/punk popa – v stilu bendov Green Day, Blink 182, idr. Z leti pač odrasteš in začneš iskati nove, svoje glasbene vzorce.

4. V letu 2012 je prišlo do kadrovskih sprememb. Skupino je zapustil prvi bobnar Matija, zgodbo pa ste nadaljevali kot trio. Zakaj je prišlo do razhajanj in odhoda četrtega člana?

Maks: Zgodba se v bistvu nadaljuje kot se je začela: z Matijo smo štartali kot trio in sedaj spet ustvarjamo kot trio. Različni interesi pač, nič osebnega.

5. Po odhodu Matije je za bobne sedel Jure Dolamič, prej basist skupine. Ali si že kdaj prej igral bobne? Ti ugaja ta pozicija?

Jure: Nekajkrat sem se usedel za bobne in ugotovil da je to to! Še vedno pa z veseljem poprimem za bas.

… Maks, kitaro si zamenjal za bas. So bile to posledično nujne spremembe? Rajši igraš kitaro ali bas?

Maks: Prav tako kot Jure sem zamenjal inštrument zaradi potreb benda. Menjava je bila relativno hitra (dobro leto), zaradi dobre vizije sva enostavno vedela kaj in kako. Kitara je še vedno moj prvotni inštrument, kar je mogoče slišati tudi v nekaterih bas linijah.

… Gregor ti pa še naprej igraš kitaro. Si tudi ti želiš zamenjati svoj inštrument? :)

Gregor: Že eliminacija ene kitare je bila precejšnja sprememba tako, da je verjetno kar pametno, da se zaenkrat še držim kitare. :)

6. Kakšno vzdušje vlada v skupini in kako imate razdeljene (delovne) funkcije?

Maks: Zadnje čase predvsem delovno (smeh). Večino dela (pred-produkcija vokalov, booking, promocija, ...) opraviva z Gregorjem; ko je en preobremenjen z drugimi obveznostmi izven bendovskih krogov, vajeti prevzame drug in obratno.

7. Za vami so že številni koncertni nastopi in turneje po Evropi. Denimo, samo letos ste se dvakrat odpravili v tujino. Očitno vam turneje veliko pomenijo ali samo radi potujete?

Maks: Ker nas poleg glasbe zanimajo tudi druge stvari, združujemo eno z drugim. Je pa seveda naš prvotni namen koncertirati, koncertirati in še enkrat čim več koncertirati kjerkoli se le da.

V sklopu zadnje turneje so obiskali
tudi Pariz.

8. Sredi novembra ste se podali na 10 dnevno turnejo po Italiji, Franciji in Belgiji. Kakšen vtis ste po vašem mnenju pustili v tujini? Ste zadovoljni z izkupičkom tokratne turneje?

Maks: Mislim da smo soglasni, da je bila to najboljša turneja do sedaj, gledano z vseh vidikov! Od prvega dne dalje se je pozitivno vzdušje le stopnjevalo, tako med nami kot tudi med ostalimi sodelujočimi akterji v sklopu te turneje.

9. Kateri nastop vam je najbolj ostal v spominu in zakaj?

Maks: Ne rad izpostavljam, dejstvo je, da vsak koncert prinese kakšno novo izkušnjo. Mislim pa, da nam bo vsem v lepem spominu ostal prvi francoski koncert. Bila je nedelja, igrali smo v relativno majhnem klubu, kot tudi mestu na jugu Francije - Tarbes-u. Oder smo delili z odličnim francoskim bendom Not Scientists, ki si je v istem obdobju utiral pot po Franciji. Za odličen začetek turneje po Franciji je poskrbela zainteresirana množica obiskovalcev, ki nam je tako ali drugače oddajala signale, da smo na pravi poti.

10. Obiskali ste že mnogo dežel. V kateri je po vašem mnenju punk rock scena najbolj razvita?

Maks: V nekaterih deželah smo nastopili le po enkrat, zato težko posplošujem. Po dosedanjih koncertnih izkušnjah pa bi izpostavil Avstrijo in Francijo.

11. Kdo vam pomaga pri organizacij turnej?

Maks: Prijatelji, znanci in fani iz tujine s katerimi ostajamo v dobrih odnosih. Za veliko število predanih kontaktov pa bi se še enkrat rad zahvalil Aljoši (RLV) in pa Mateji (In-sane), preko teh smo namreč prišli do večine nadaljnjih t.i. mrež.

WS v oddaji Na Pidestal

12. Pred zadnjo evropsko turnejo ste bili povabljeni v oddajo Na piedestal, kjer ste predstavili svoje ustvarjanje in delovanje. Kako je biti gost v takšni oddaji kot je Na piedestal na Valu 202? (oddajo lahko poslušate tukaj)

Maks: Super, zaradi odličnega vzdušja! Jolanda in ekipa iz Vala202 so enostavno zakon. :)

13. Pred vami je izdaja prvenca »Attached«, ki bo nasledil EP »Evolution« iz leta 2011. Od kod ideja za imenovanje plošče?

Gregor: Plata si naslov deli z istoimenskim komadom. Zdelo se nam je, da pomen tega komada najbolje povezuje vse tekste na tej plošči - smisel sodobnega človeka je, da v množici izbire, ki jo ima, vedno znova išče tiste ideale, vzore, miselne sisteme ki ga vodijo, tisto, s čimer je na nek način povezan.

14. Album je izšel ob podpori Giljotine in Slovenskega Punk Rock Portala, od izdaji pa ste ustanovili še Nickname Records. Imate kakšne posebne načrte z vašo d.i.y. založbo?

Maks: Zaenkrat še ne, ustanovljena je bila le zaradi potreb za legalno in uradno izdajo albuma. Ime je v bistvu šala na račun Sazas-a, ki ti kot avtorju da en brezplačen vzdevek (ang. Nickname), od tod torej ime. :)

15. Na plati se nahaja 10 štiklov. Kdo je glavni ustvarjalec komadov in kdo pisec besedil?

Maks: Večino glasbe smo napisali skupaj, kar se razlikuje od dela v preteklosti in mislim, da se je izkazalo za najboljši pristop. Zaradi najboljšega angleškega besednjaka, to čast v večini prepuščamo Gregorju. Sam se vključim, ko začutim potrebo, da se tudi sam izrazim, opredelim do neke problematike oz. ko Gregorju primanjkuje časa. :)

16. V besedilih izražate željo po večji družbeni in individualni osveščenosti ter razvoju kritičnega mišljenja vsakega posameznika. Katerih tematik se konkretno dotikate?

Gregor: Naša besedila so namenoma redko konkretna v smislu, da kritizirajo točno določene ljudi, sisteme, dogodke ali krivice. Skozi leta smo ugotovili, da problem sodobne družbe bolj kot v konkretnih posledicah leži v vzroku le teh - apatija, pomanjkanje zanimanja za dogajanje okoli nas, odnos "to se mene ne tiče"...zato se tudi naši teksti večinoma vrtijo okoli teh vprašanj, torej kaj lahko kot posameznik storim, kako lahko spremenim svoj način razmišljanja. Seveda pa se tudi skozi naše tekste kaže določena mera razočaranja, jeze nad stvarmi, na katere kot posamezniki nimamo vpliva - pa naj bo to uničevanje okolja ali pa trpljenje nedolžnih množic po svetu.

17. "These bullets from our hearts, people will fight, if you take what's left, the years of manipulation, taking it´s toll, " verz iz pesmi »Bullets from our Hearts«. Na koga merite s temi naboji?

Gregor: Ti naboji so to kar čutimo, včasih je to jeza, včasih upanje ali razočaranje. Refren govori o tem, da ko je negativnih čustev preveč, situacija ni več vzdržna in zadeva se razpoči - pa naj bo to v nas samih ali pa na ulici.

18. Kje ste snemali ploščo? Ste zadovoljni s posnetki?

Maks: V enem izmed boljših DIY »studiov« pri nas. :) V bistvu v vadbenih prostorih skupin Harry, Start At Zero in The Hoax Program v Ajdovščini, za kar se jim še enkrat lepo zahvaljujemo. Naš 4.član/producent/tonski mojster/miks inženir/supervisor oz kakorkoli že pa je bil Aljoša (kitarist skupine Real Life Version). Plata je nastajala v zelo sproščenem in pozitivnem DIY duhu, kar je mogoče slišati na plati. S skupnimi močmi smo iztisnili maximum in z izdelkom smo zelo zadovoljni.

19. Na zadnjo novembrsko soboto se obeta uradna izdaja in promocija prvenca v ljubljanskem Orto baru. Kdo bo poleg vas še razgrel oder? Kaj lahko pričakujemo kot gostje?

Maks: Nekaj bolj ali manj pričakovanih gostov, ki bodo z nami pričarali nepozaben večer!

20. Kateri je vaš najljubši domači in tuji album v tem ali letu poprej?

Maks, Gregor: Če ostajamo v punk rock (underground) krogih bi kot en izmed boljših tujih albumov v zadnjem času izpostavili album The Dawn Chorus grških Despite Everything. Kot domači album letošnjega leta pa projekt SeeHearSpeak.

21. Načrti za prihodnost. Je v vaših mislih zopet kakšna turneja? Kaj pa domači odri?

Maks: Evo vzel si mi z jezika. Plan je kopica koncertov po Sloveniji, zopet kak obisk Balkana, ampak še nič dokončno dorečenega... Definitivno čim več koncertov doma in tudi v tujini!

22. Vaše zaključne besede…

Maks: Se vidimo 29.11. v Ortu, če ne pa kako drugače. :)

Intervju je pripravil Matej Urbanč.

Člani skupine:

● Jure Dolamič - bobni

● Maks Pust - bas, vokal

● Gregor Dražil - kitara, vokal

Diskografija:

Logo

◆ Evolution EP (2011, samozaložba)

Kontakt:

● whitestainband@gmail.com

Povezave:

◆ facebook
◆ bandcamp

Prihajajoči koncerti:

● kmalu!

NAGRADNA IGRA: Podarjamo dva CD albuma »Attached«. Vprašanje se glasi: ˝Kje in kdaj se bo zgodil promocijski koncert od izidu prvenca White Stain˝? Odgovore nam prosim skupaj z vašim naslovom pošljite na: slovenia.punkrock@gmail.com s pripisom za nagradno igro. Odgovore bomo sprejemali do vključno 4.12.14. Nagrajenca prejšnje igre, ki bosta v kratkem prejela CD skupine Beer for Breakfast sta: Andrej Rubinić in Katja Pavlič. To je to.

Re-izdaja plošče Dežuje (Tožibabe) in poziv ustvarjalcem k sodelovanju

Jedro skupine so sestavljale Lidija, Marsa in
Krischka. 

Najstarejša podtalna založba na domači grudi FV Music skupaj z legendarno skupino Tožibabe razpisujeta javni natečaj za mlade in manj mlade bende, ki bi si želeli zagotoviti nastop na promociji re-izdaje kultne plošče Tožibab »Dežuje«. Dogodek se bo odvil februarja v Ljubljani, točen datum pa zaenkrat ostaja še skrivnost.

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati bendi so, da nimajo uradno izdane plošče. Od skupin se pričakuje, da igrajo avtorsko glasbo, dopuščene (in zaželene) so samo priredbe od skupine Tožibabe. Prednost bodo imeli bendi, ki pojejo v slovenščini in se nahajajo v alternativnih glasbenih vodah (hc, punk, post punk, ska, rock, metal, elektronika, rap, crossover).

Svoje posnetke (približno 10 minut glasbe) s teksti, biografijo, zasedbo in fotografijo pošljite do 20. 12. 2014 na elektronski naslov: monika.skaberne@guest.arnes.si ali po pošti na naslov: FV Music, Kersnikova 4, 1000 Ljubljana. Posnetki so lahko na kateremkoli nosilcu zvoka (mp3, cdr, dvd…) ali pa pošljite link do posnetkov na spletu. Ne pozabite dodati svojega e-maila. V komisiji, ki bo odločala bodo sedele tudi članice skupine Tožibabe. Končne odločitve bodo znane 18.1.2015  in bodo objavljene v medijih ter na FV music sajtih na spletu.

Tožibabe so prvi domači ženski punk/hardcore kolektiv, ki je svoje vrhunce doživljal v osemdesetih. Njihova značilnost je bila ta, da so članice med nastopi pogosto menjavale inštrumente, tako da je vsaka od njih igrala vsaj po dva glasbila. Tožibabe so največ nastopale v Ljubljani, v študentskem klubu Šiška in v dvorani kluba Šiška, nekajkrat v Študentski menzi, v Šentvidu (Dom svobode), večkrat so nastopile v klubu K4 in imele prste vmes pri ustanovitvi tega legendarnega kluba. Leta 1986 so nastopile na Novem Rocku, obiskale pa se tudi številna mesta po Sloveniji. Nastopale so tudi po bivši skupni državi, v Beogradu (Akademija) so nastopile pred skupino Disciplina Kičme, v Nišu, Novem Sadu, Zagrebu, Rijeki, Puli in še kje. Zelo pomembna je bila tudi njihova udeležba in nastop na mediteranskem bienalu v grškem Solunu. 

Leta 1986 so izdale EP »Dežuje«, kakor nosi naslov tudi njihova najbolj poznana pesem. Plošček je takrat izšel pri založbi FV, v teku pa je tudi re-izdaja te plošče, za kar so najbolj zaslužni pri založbi Ne Records. Njihove pesmi so se znašle tudi na kompilacijah »Tu smo, vaši nismo«, »HC Ljubljana«, »Čudeža ne bo« in na neki ameriški ter francoski kompilaciji. Posnele so tudi več intervjujev za Radio Študent ter osnovale in realizirale par oddaj na RŠ, med drugim provokativni oddaji (z velikim odzivom tudi v takratnih tiskanih medijih) o ženskah za 8. marec in o Hardcoru v Ljubljani. Sodelovale so tudi z zagrebškim študentskim radiom in nastopile na zagrebški TV. Članice so tudi pisale texte za fanzine, organizirale in postavljale razstave kolažev ter fotografij skupaj z drugimi ustvarjalci v Škucu, K4, Šiški in v Kudu. 

Njihovo ustvarjanje oz. delovanje je pustilo velik pečat na alternativni in širši sceni, zato je prav da se jih spominjamo ter podpremo takšne in drugačne oblike delovanja tudi v prihodnje.

Great Apes - Playland at the Beach

Great Apes so navrgli novi EP

Great Apes so izdali novi EP. Ta nosi naslov »Playland at the Beach«, na njem pa je zbranih pet komadov zdrave punk rock glasbe. Izdaja je izšla pri založbi Asian Man Records, za poslušanje pa je na voljo tukaj. Prihodnji mesec se bo EP znašel tudi na 12″ vinilu. 

Na EP-ju Grat Apes izražajo močno nagnjenost na lokalno okolje San Francisca. V besedilih prečešejo mesto, zgodovino in sedanjost, govorijo o problemih, korupciji in lokalnih vplivnežih, ki tako ali drugače posegajo v življenja ljudi. Iskrenim besedilom dodajo še iskreno zvočno zasnovo in tako dobimo paket punk rock štiklov, ki se raztezajo od pop melodike do post hardcore vplivov. 

Člani skupine niso novinci na sceni, saj so se pred tem udejstvovali v skupinah kot so Hanalei, Monster Squad, The Landlords in Burial Year. Zasedba ima za sabo že nekaj izdaj. Svojo prvo so navrgli leta 2012, kot so izdali istoimeski 7˝ ter že takrat opozorili nase. Izdali so tudi dve split plošči s skupinama Know Your Saints in Daikon, pred dobrim letom so izdali še polnovredni album »Thread«, katerega pa je letos nasledil EP »Playland at the Beach«.

Zopet bo udaril En Vikend Kasnej

Danes, 8.11. se bo v klubskem prostoru društva AKD Pizdun v Kostanjku odvil tradicionalni koncert »En Vikend Kasnej«. Slednji bo potekal že 11. leto zapored, letošnji dogodek pa sovpada s prvim organiziranim koncertom, ki se je zgodil prav tako v soboto 8. novembra 2003.

Na dogodku bodo nastopili tri zasedbe. Prvi so ajdovski prvaki The Hoax Program, ki posegajo po brzinskih rock´n´roll ritmih in občasnim vstopom v hardcore dimenzije. Pink Panker prihajajo iz Litije, v Kostanjek pa bodo prinesli našpičene in družbeno-angažirane punk melodije. Na dogodku se bo z novimi stvaritvami predstavil tudi domači dvojec Ooral Sea. Člana benda Bufo in Slavc jadrata v garaži, v stonersko obarvani rock´n´roll kadi, pijeta pivo in se veseljačita po koncertih. 

Vabljeni ste torej vsi ljubitelji hitrejši in malo manj hitrih ritmov, da obiščete koncert ter pozabite na vse skrbi, ki vas tarnajo. Vrata placa se bodo odprla ob 19:00, koncert pa se bo pričel ob 22:00. Ob 19:30 pa AKD Pizduni za predsegrevanje predlagajo še obisk gledališke premiere Gastarbeiter, ki se bo odvila v Domu XIV. divizije na Senovem.