Izšla je kompilacija ´Punk Rock Val 2021´ – punk inventura preteklega leta

Peklensko leto 2021 se je končalo in pred nami so novi izzivi. Ob začetku leta 2022 pa je čas, da na plano prikuka sveža kompilacija »Punk Rock Val 21«. Na njej se je znašlo kar trideset izvajalcev, ki so v preteklem letu pustili pečat z izdajo albuma, vsak pa je prispeval po eno pesem. Kompilacija tako združuje punkerske vrhunce leta 2021 v deželi pod Alpami. Izšla je v digitalni obliki pod okriljem ZPP (Založbe Punk Portala) in je dostopna tukaj. Ob te priložnosti se zahvaljujemo vsem izvajalcem za sodelovanje, aktivno delovanje in ustvarjalnost na glasbeni grudi. Foto album vseh sodelujočih skupin si lahko ogledate na tej povezavi.

Na začetku leta 21 smo se naužili godbe narko punk kartela Borjach ter njihovih mlajših bratov Social Disappointment, ki utelešajo tri akordni projektil. V januarju so nas v boju proti neznosnostim vsakdana v post punk formi bodrili še Nina Bulatovix. V februarju so ´Meje´med skajem in punk rockom rušili Kvatroriti. V marcu so se vehementno zbudili panksi iz Lublane, Lim Smrad in Žila. Inmate jim niso ostali dolžni in so nas posipali s soljo. Za nažiganje in preganjanje dolgočasja ter apatije v časih koronskih ukrepov so poskrbeli GMH. Decair so še kot zadnji v marcu poslali vihar pulverizirajočih riffov in krvavih screamov, prekinjenih le s trenutki zatišja melodičnih odsekov.

V aprilu smo se z Leslie More peljali nazaj v zlato dobo flanelastega grunge-a in alternativnega rocka. ´Na predvečer zmage´ so nas v maju Nea opomnili, da punk ni hin, synth grinderji Otroci s postaje covid pa prepričati, da je na avtobusnih in železniških postajah samocepljenje varno. V maju in juniju pa so nas ozavestili še vegancorovci Greia s prvima studijskima albuma. Iz zatišja so se zbudili tudi White Stain v iskanju novega melodičnega punk rocka. Za dolge neodvisne avtocestne eskapade in neskončna potepanja so nas pripravljali LELEE. Zadnji junijski žebelj pa je pribil še neusmiljeni Mark Datter, a dobrega srca. Iz globin Kranja so nam v juliju hardcore metal dostavili Sakrabolt, artist Sick Mmick pa je z roko v roki samostojno zvaril grunge z alt rockom. V avgustu nam je osvežilni ´pank izpod Karavank´ prinesel priznani multinštrumentalist Samuel Blues. Za konec poletja pa so pan(i)k(o) tresli še Potato Mushroom oz. ´krompirjevi gobani´ po domače.

Septembra so udarili ´nemilosrdni gadovi´, prekaljeni Dickless Tracy z dozo grindcora, ki spletkari z death metalom. Toksičen epic crust konzervans pa so prinesli še eni poznavalci kemijskih spojin, Natt. Odkrivanju področij psihadelije, težkega groove-a in post žanrske glasbe so se posvetili člani ansambla Second Bisexual Murder. V zaplinjenem oktobru so elemente ´Sonce. Voda. Zrak. Svoboda.´ luč sveta ugledali zgolj na albumu ´eko´ melodičnih pankerjev No OFFENCE!. Da je to ´Ilizuja´ današnjega časa so potrdili tudi garažerji Dead Town Dogs v novembru. Ampak pa vsakem dežju enkrat posije sonce.

December je prinesel ´Zludij´ tudi za praznično obdobje ter zvočni gnev nad nesmiselnostim in poraznim stanjem v družbi. Za nepredvidljivo umazano hardcore petardo je poskrbel Smedja in Smetke. KXX (Kiksiks) so nas popeljali na neobremenjen lo-fi punk rock sprehod mimo ustaljenih glasbenih normativov in trendov. Za ponovno rojstvo in prvo izdajo v novi zasedbi so poskrbeli hardcore punk veljaki Odpisani. Da jih ne gre odpisati so potrdili tudi legendarni Odpadki Civilizacije, ki so veljali za eno najbolj politično in socialno angažiranih zasedb v osemdesetih, zdaj pa so se vrnili na stare tirnice. Za konec leta 2021 pa je ´vstala´ še glasba legendarne novovalovske zasedbe iz osemdesetih Otroci Socializma, za Braneta in večnost še na vinilni izdaji. Srečno!

Piše: Matej Zakrajšek

Intervju ob izidu albuma z artistom in mistikom The D: ˝Obstajajo kraji, kjer se lahko enostavno teleportiraš v center vesolja!˝

Pravkar je pri Založbi Punk Portala izšel artističen album za katerem stoji kitarist in vokalist Dejan Vidmar, ki je (po)znan po psevdonimom The D. Gre za solo produkt, avtorski akustični punk album, katerega se ne bi sramoval niti Damir Avdić. Na njem se nahaja osem štiklov nastalih v lastni produkciji. Čuti se poklicanega, vodi ga močna želja in moč po ustvarjanju ter predstavljanju svojih umetniških del. Izdaja je v digitalijah dostopna tukaj.

 

The D je tudi bas in glas litijske punk rock zasedbe KXX (kiksiks), ki je v decembru že izdala album z naslovom »I«. The D lahko označimo tudi kot začetek ustvarjalnega procesa skupine KXX, saj se običajno zamisli o komadu in prvi koraki začnejo pri The D-ju, nato pa še z ostalimi člani skupine KXX najdejo skupne poti k celoviti podobi pesmi. The D pa ne bil bil The D, če se nebi tudi samostojno odločil za izdajo samoimenovanega albuma, ki vsebuje pesmi še preden te zajadrajo pod streho in ustvarjalni vtis skupine KXX. Dejanu (The D) smo postavili nekaj vprašanj...

1. Najprej povej nekaj o sebi, se na kratko predstavi…

The D: Sem, kdor sem... Budala, ki točno ve kaj dela, dela pa to zato, ker tako čuti... The D je stroj za izražanje tistega, pred čimer si ponavadi radi zatiskamo oči. Nimam potrebe, da bi se trudil pokazat, kako znam bit nekaj kar nisem - bolj gre za pogum, biti to kar sem... The D je zmajevo jajce.. Biti The D - je biti najprej uganka samemu sebi in ne popustiti ustaljenim normam dojemanja česarkoli - ne samo glasbe. D

2. Kaj pomeni The D in zakaj se tako imenuješ?

The D: The D pomeni Dan D. KXX, moj bend, pa pomeni Sodni dan. Sicer pa sem Dejan, skrajšano D - po ameriško The. The Dragon. Zmaj. Biti The D je biti čarovnik - umetnik - ujetnik svojih sanj. D

3. Kje črpaš navdih za svoje pesmi in ustvarjanje? 

The D: Na piramidi Sonca v Visokem v Bosni. Tam se mi je, ko sem 21. 12. 2012 pri -14C, čakal sončni vzhod in poravnavo planetov, porodila ideja o Zmajevem tarotu. Ideja, da bom posnel 22 albumov, ki bodo ustrezali veliki arkani tarota. Več o tem nosi album The D posvečen Soncu. K(arta) XIX.

Besedila rad pišem in ker sem v bistvu pesnik itak mora prit vsake toliko kakšen pameten tekst iz mene. V 30 letih ukvarjanja s slovenščino sem jih nasral kar nekaj. Pravijo da dobro pišem, pa vztrajam dalje... Tako da se jih kar nabira, teh tekstov, in so vedno na zalogi, da jih lahko pobarvam z glasbo - bodisi sam bodisi z bendi. Nekaj pesmi je ostalo tudi od mojega pokojnega strica (Homo, bend Rea iz 80tih), par pa sem jih pobral od Kladva, mojega prijatelja, ki je meni najljubši pesnik. No, jaz sem pa zanj največji, tako pravi on. D 

4. Kje si posnel album? 

The D: Doma v dnevni sobi. Hja. Spravil sem se živet v star mlin sredi gozda, iz dnevne sobe sem naredil studio tako, da sem na jedilno mizo postavil star macintosh imac in kar na njegov vgrajen mikrofon odigral instrumente ter odpel kar v ekran! Nisem uporabil niti enega kabla ali eksternega mikrofona. Enostavno samo prostor, stare in poceni akustične kitare in imac! Akustika prostora je bila res super in sredi gozda ob potoku res pravi mir za ustvarjanje. D

5. Kaj je tvoja točka sonca?

The D: Točka Sonca. Dan, ko dosežeš svoje dno in začneš hodit proti svetlobi. Meni se je to zgodilo 21.12.2012 na piramidi Sonca v Bosni. D

6. Katere ljudi ali osebe bi ´odpikal´? (odjeb**)

The D: Vse povrsti, če sem iskren. Najprej pa seveda sebe... (smeh). D

7. Katere novice najraje prebiraš in se ti vtisnejo v dušo?

The D: Vsak dan čekiram portal 24ur in se učim retorike, kako nas manipulirajo... To mi je dovolj, da vem kam pes taco moli. D

8. »Kaj nej zdej, to mi povej, sam ne z besedam, ker jim več ne nasedam« (komad Kaj nej zdej). Komu ali čemu več ne nasedaš?

The D: Nikomur več. Še najmanj sebi. Ego vedno igra igro, ki jo bo izgubil. D

9. Katera je tvoja najbolj simpatična kelnerca? Si veliko časa preživel v lokalih?

The D: Tekst Kelnerca je napisal pesnik in prijatelj Kladu. To je njegov teren. Sam redko zaidem v gostilne. Komad sem posnel, ker ga razumem in ga lahko podoživim, ker je iskren. Prav tako je Kladu napisal tekst Novice, ki ga enostavno nisem mogel ignorirat, pa sem posnel še tega. Verjamem, da se take pesmi dotaknejo veliko srčnih ljudi. Mene so se. D

10. Si kdaj igral klavir? Kaj opevaš v pesmi »Klavir«?

The D: Vsak inštrument mi je dobrodošel. Obožujem vibracije. Je pa res, da igrati ne znam in tudi res, da rad igram. Glasbe ne obvladujem. Glasba obvladuje mene. Komad »Klavir« sem posvetil vsem puncam, ki igrajo klavir in hodijo naokrog na pir. D

11. »Ptica na nebu zaupa višini, riba v vodi zaupa globini« (pesem Zdaj veš zakaj). Čemu zaupaš ti?

The D: Hrupu, ki obupa in se preda tišini. D

12. Kje si že bil najbolj »Visoko« oz. kdaj se je takšen občutek najbolj vtisnil vate?

The D: Najbolj visoko sem bil z Matejo v Makedoniji na gori Pelister (2601m v supergah). Najnižje visoko, pa sem bil na Piramidi Sonca v Visokem v BiH. Verjamem, da je bil tam tudi Bare (op. p. pevec skupine Majke). Obstajajo kraji, kjer se lahko enostavno teleportiraš v center vesolja. D

13. Tvoj najljubši album, ki se ti je vtisnil v spomin v letu 2021? 

The D: KXX I. in The D. Saj sem delal na njihovi promociji celo leto. D 

14. Kaj ti bo najbolj ostalo v spominu za leto 2021? 

The D: Objava albuma KXX, 21. 12. 21, na SPRP. D

15. Kaj bi želeli na koncu še sporočiti poslušalstvu… ?

The D: Hmm... Jebite se vsi skupaj. Vključno z mano. (smeh) D

KXX izdali kompilacijski album, ki lastno poezijo združuje s punk rock nabojem!

KXX (kiksiks) so v decembru navrgli sveži kompilacijski album ter ga enostavno poimenovali s številko I. Tokratna zbirka nosi 16 štiklov, ki rahlo spominjajo na delo in ustvarjanje benda Otroci Socializma. Namreč, KXX z interpretacijo poezije in recitalov, v kombinaciji s principi punka oz. anarhičnega odnosa do glasbe, ustvarjajo slike življenjskih trenutkov. Izdaja je v digitalni različici na voljo tukaj in je izšla s podporo ZPP – Založbe punk portala.

KXX so izkušeni mački litijskega punk rock podtalja in kralji domače alter lo-fi estetike. Kvartet sestavljajo entuziasti Aljoša in Luka Vizlar na kitari, Boštjan Gretič na bobnih ter Dejan Vidmar na vokalu in bas kitari. Delujejo že od leta 1996 in prisegajo na neobremenjene sprehode mimo ustaljenih glasbenih normativov, trendov, ideologij. Ne želijo postati klasificiran kliše, zato se dostikrat prepustijo prosti improvizaciji. Njihova inspiracijska pot se običajno začne v domači dnevni sobi, nato pa sledi plemenitenje in uigravanje komadov v vadbenih prostorih. Njihove pesmi so plod večletnega zorenja in vztrajanja, poslanstvo pa je ohraniti kvalitetno lastno poezijo in jo opremiti z energijskim punk rock nabojem.

KXX ni zgolj skupina ljudi, je stroj za izražanje tistega, pred čemer si ponavadi radi zatiskamo oči. Poganja ga kvadrat medgalaktičnih mistikov. Ni potrebe, da bi se trudili pokazati, kako znajo bit nekaj kar niso. Bolj gre za pogum biti to kar so. Enaki so si v tem, da so si med seboj zelo različni. Vsak obvladuje svoj prostor. Biti KXX je biti najprej uganka samemu sebi in se ne popustiti ustaljenim normam dojemanja česarkoli in ne samo glasbe. Biti KXX je biti kreator, čarovnik, umetnik ter sproščeni nosilec svojih mišljenj in idej ter to pretopiti v samo glasbo in izražanje, kar jim očitno zelo dobro uspeva. Le tako naprej in srečno.

Piše: Matej Zakrajšek