Novemberska polna bera punka v Mariboru

Dva dneva, dva eventa, dve lokaciji, 6 bendov. MARŠ Klub v Dvorani Gustaf v Pekarni z Eyecontact, Odpisanimi in Dežurnimi Krivci in Klub Satchmo s Scatter, Dickless Tracy ter In The Crossfire. Prvi event se je imel zgoditi prejšnji teden, se pravi v petek, 21-ega tega meseca (beri - november), drugi pa na torek, 25-ega tega meseca. Če začnem čisto osebno, v torek mi ni bilo treba plačati vstopnine, saj mi je Samo iz kluba odobril akreditacijo. Nasprotno sem v Gustaf vložil svoj del finančne podpore sceni. Vstopnina je za oba eventa bila isto visoka oz. nizka, kakor pač vzameš glede na globino žepa in to je bilo 5 EUR. Pošteno za 3 bende vsakič. Eventa sta se zgodila v času enega tedna, čeprav pač ne v istem tednu.

Eyecontact @Gustaf. Foto: Marš crew

In tudi drugače sta si bila eventa tako zelo podobna. Mariborčan nisem prav dolgo, toda opazil sem, da je v Gustaf prišel drug folk kot v Satchmota. Ne vem zakaj in mi tudi ni logično razumljivo. Podobno se dogaja tudi v sami Pekarni, npr. so me opozorili in sem tudi sam opazil, da v MC hodi drug profil ljudi kot v Gustaf. Škoda, ker ni več K.U.R.C.-a. Da nadaljujem, prva podobnost: Eyecontact in Scatter. Eyecontact, dečki iz Lendave, ki jih najdemo, povsem upravičeno, pod okriljem založbe God Bless This Mess iz Beltincev, ki deluje pod streho Društva Za Razvoj Elitne Kulture, se tretirajo kot heavy bend po zvoku, ki črpa navdihe iz stoner scene. Scatter pa, kot za šalo, tudi iz Lendave, se tretirajo kot instrumentalni stoner, desert ter sludge metal, v njihovih komadih pa lahko slišimo tudi vplive hardcora,post rocka in kaotičnega hrupa. Če izpostavim razliko, Eyecontact imajo dve kitari in so na kakšen komad tudi vokalni v nasprotju z Scatter, ki so trio in povsem inštrumentalni. Osebno so se mi Scatter bolj dopadli, ne vem, mogoče je bil kriv ambient, v Satchmotu je koncertni prostor manjši, nižji, zvok je zaradi tega bil glasnejši in za moje nešolano uho boljši. Scatter, čeprav po izgledu mlajši, so bili nekako bolj dodelani, njihov muzički point bolj izrazit, v bistvu zrel. Kitarist od Scatter se je znal celo poigrati s kitarskimi efekti, kar meni vedno paše. Eyecontact pa so izpadli bolj mlačno, čeprav se mi zdi, da so ga tudi dosti žgali. Pač dvorana Gustaf. Zelo simpatična popestritev večera pa je bilo vmesno vrtenje glasbe iz vinilnih plošč, za kar so poskrbeli akterji iz God Bless This Mess založbe, super!

Borut Horvat, Odpisani.
Foto: Marš crew

Sledili so, v Gustafu Odpisani, v Satchmotu Dickless Tracy. Pri teh bendih, če vzamemo vsakega posebej, ni izrazitih podobnosti. Podoben je koncept obeh eventov, ki za vmesni bend vzameta dva glasbeno bolj tradicionalna benda. Pa če gre pri Odpisanih za zelo tradicionalen hardcore pank, no izpostaviti se da podrobnosti in pri Dickless Tracy njihov death grind. Osebno so mi spet bolj pasali Dickless Tracy. V Odpisanih nisem in ne najdem skoraj nobene plus točke, ki bi me navdušila, čeprav se je pri svojem nastopu izkazal basist s svojo ekspertizo na bas kitari. Res hitri slap. Bend, ki je prav tako pod okriljem God Bless This Mess in da ne pozabimi, seveda so bili bend meseca septembra na našem portalu, prihaja iz Prlekije. Dickless Tracy pač iz Brežic. Če kot zanimivost navedem, so med nastopom Dickless Tracy pred oder Satchma prišli trije dolgočupniki in ma ne prav dolgo a zavzeto slemali. Ne vem, so Dickless Tracy detah metal ali grind. Zvočno sta se oba kitarista, Tegla na super vokalu, basist in bobnar zmučkali v super tekočo zvočno zmes, ki ni pustila razmišljanja o slogovnih omejitvam in je samo drvela, drvela.

In The Crossfire @Jazz klub Satchmo. Foto: Dunja Klar, Giljotina crew

Tegla, Dickless Tracy.
Foto: Dunja Klar, Giljotina crew

Kot headlinerji obeh večerov, oz. zgodnjih juter, so v Gustafu nastopili Dežurni Krivci, v Satchmotu pa In The Crossfire. Headlinerji Satchmovega eventa so bili bolj Dickless Tracy, a pustimo podrobnosti. Dežurnih Krivcev, benda, ki je prav tako iz Prlekije, se spomnimo še iz časov Prekmurje Noise Conspiracy. Lahko bi rekel najjači bend obeh večerov, če me pri njih ne bi zmotilo in to zelo zmotilo neko malo dejstvo. Ko so igrali komade brez frontmanove kitare in z besedili v slovenščini, me je prešinila misel, da je to res en od najboljših slovenskih bendov. Vse je štimalo. Stil je bil dodelan in zrel, izvedba vrhunska. Toda. Proti koncu špila so začeli igrati še njihove komade v angleščini in vse navdušenje je izpuhtelo. Zdi se mi, da Dežurni Krivci izven Slovenije ne pomenijo veliko, če upoštevam, da delajo komade v angleščini za tuj trg. Žal. Da zaključim tale spis še z zadnjim bendom. In The Crossfire so bili zadnji na Satchmotovem punk eventu ta torek. Navkljub Dickless Tracy so bili, za moja in mnoga druga ušesa, najtrši bend od vse šesterice. Stil nekje med grindom in screamotom. Jst bi drgač temu rekel metalcore ali pa mosh metal. Edini bend, ki je imel podporo v publiki večjo od nekaj fenov. Pod odrom smo, če omenim še enkrat, pri edinem bendu, imeli možnost gledat mosh pit.

Piše: Matej Velkavrh