petek, 29. maj 2015

Živi Zid: »Krohotali smo se nad našimi južnimi brati, ko so se dogajale lumparije v njihovih državah, med tem časom pa so nam naši kravatarji in kravatarice pokradli državo. Torej, to smo mi (Slovenci).«

Živi zid na odru Gustafa. Foto: Arhiv Živi zid
Aprilsko titulo band meseca je prejela skupina Živi zid. Band obstaja od leta 1999, z nekaj menjavami skozi leta so zdaj klasičen kvartet: Boštjan Hozjan - Boško (bobni), Uroš Lindner - Pinč (bas), Franci Novak - Fojtl (kitara, vokal) in Edita Lindner (vokal). Občasno jih na kitari dopolnjuje Mario Pevec, ki je tudi producent njihovega prvenca Kdo smo mi!? Plošča vsebuje izbor s prvega demo CD-ja in nekaj novih, a že preverjenih, pesmi. Navdih črpajo iz CZD-jevske norosti, murske podivjanosti in pomurske melanholične pomirjenosti …

1. Kdo sem jaz? / Kdo si ti? / Kdo smo mi? / Kdo ste vi? / Jaz sem jaz / Ti si ti … (Kdo smo mi, Živi zid, Kdo smo mi!?, Front Rock, 2015). Torej, kdo ste Živi zid?

Edita: Smo delavci, ateki, mamice, kmetje, ljubitelji glasbe, prijatelji …

Franci: Vaje in koncerti so nam ventil za sproščanje …

2. Zakaj Živi zid? Obstaja kakšna posebna anekdota oz. razlog za nastanek imena?

Franci: V življenju enostavno prevečkrat naletiš na določene ljudi, ki ti postavijo zid, skozi katerega težko prodreš. Včasih to delajo hote, včasih nehote. Tem drugim oprostimo, saj ne vejo, kaj delajo.

3. Franci, pred Živim zidom si bil bobnar legendarne punk zasedbe CZD. Kakšne so vzporednice med CZD in Živim zidom?

Franci: Naj poslušalci poskušajo sami ugotoviti, če so kakšne vzporednice. Mi se trudimo biti samosvoji. Kopiramo bolj tehnične stvari.

4. Obstajate že dobrih 16 let. Prvenec pa ste izdali letos … Prej ni bilo časa, želje …?

Vsi: 2009 smo posneli demo z 22 komadi. Tisto nam je bila prva proba … odskočna deska za resno razmišljanje o izdaji tega izdelka. Ko smo poslušali demo, smo ugotovili, kaj je treba izpiliti.

Naslovnica
5. Tako je nastala plošča z družbeno angažiranimi besedili, hitrim tempom in naslovnico, ki te prisili v razmišljanje. Kakšno je glavno sporočilo plate? 

Franci: Krohotali smo se nad našimi južnimi brati, ko so se dogajale lumparije v njihovih državah, med tem časom pa so nam naši kravatarji in kravatarice pokradli državo. Torej, to smo mi (Slovenci).

Edita: Vendar pa ne moremo reči, da je to edino sporočilo plate. Vsak si jo lahko po svoje razlaga.

6. Kaj pa bi morali po vašem mnenju narediti mi Slovenci, da stanje v državi ne bi bilo takšno, kot ga opisujete?

Edita: Vsekakor bi morali stopiti skupaj …

Boško: Zrušiti kapitalizem …

Franci: Naj vsak najprej pri sebi premisli in pogleda svoja dejanja, kolikim škodi ali koristi.

Uroš: …

7. Bi izpostavili kakšen komad s plošče, katerega sporočilo se vam zdi zelo pomembno?

Franci: Delavska.

Uroš: Politika je kurba.

Edita: Meni so vsi pomembni, v vsakega se vživim in ga čutim na odru. Nekateri so proti politiki, nekateri so za ljubezen, spet drugi govorijo o lokalnih "problemih" … Čisto vsak ima svoj namen in pomen. Če bi morala katerega izpostaviti zaradi pomena, ga ne morem.

8. Kdo piše besedila oz. kako nastajajo?

Edita: Besedila piše Franci. 

Franci: Besedilo ti pride, včasih je en stavek ali dejanje ali dogodek dovolj, da se razvije celotna zgodba.

9. Kako pa nastane glasba?

Boško: Ideja je Francijeva, ostali pa po svojih zmožnostih prispevamo razliko.

10. Organizirate tudi koncerte. Kaj mislite o današnji alternativni sceni?

Franci: V našem kraju delamo sceno mi. Nam je super.

Uroš: Scena nasploh pa je v zadnjih letih slabša kot pa prej.

Franci: V glasbenih krogih se vedno pogovarjamo o tej problematiki. Ugotavljamo, da je preveč medijev, ki furajo v nasprotno smer. Folk ima polne riti, napolnijo jih z nepomembnimi stvarmi in jih delajo pasivne.

11. Rekli ste, da je scena zdaj slabša. Zakaj je slabša oz. zakaj je bila prej boljša?

Boško: Ljudje so si vzeli več časa za druženje.

Uroš: Včasih ni bilo Facebooka.

Franci: Ni bilo toliko problemov pri organizaciji koncerta. Zdaj je težje vzgojiti mlado kritično maso.

12. Organizirate tudi FojtlStock …

Franci: FojtlStock se dogaja v času praznika dela. Iz navadne žurke je nastalo vsakoletno romanje iz marsikaterega kotička Slovenije. Zadeva je inkognito, pa vendarle vsak zainteresirani ve, kdaj in kje in zakaj.

13. Vzemi, vzemi, belo, belo / opravljeno bo tvoje delo / Vzemi, vzemi vse kar pride / naenkrat bolečina mine (Bistro belo, Živi Zid, Kdo smo mi!?, Front Rock, 2015)

Franci: V svoji mladosti sem srečal veliko mladih, ki so po skrajšani poti želeli priti do želenih užitkov. Še zdaj mislim, da jim ni bilo potrebno goljufati, zato jih tudi nisem podpiral pri teh dejanjih. »Ti ne joči, samo skoči, od koder ni poti nazaj« je le svarilo, da večinoma ni pozitivnega konca.

14. Zaključna misel …

Vsi: Ni vse tako črno, kot zgleda. Veselimo se pozitivnih stvari, ki nas čakajo. Zahvaljujemo se vsem, ki pridejo iz domačega fotelja, spijejo z nami zastonjski bambus (ki je vedno na našem pladnju), prisluhnejo naši glasbi in skupaj rečemo besedo ali tri. To smo mi!

Intervju pripravila Maja Miloševič.

Člani skupine Živi zid. Foto: Arhiv KUD Zrak


Člani skupine:

● Edita Lindner - vokal
● Uroš Lindner Pinč - bas
● Boštjan Hozjan Boško - bobni
● Franci Novak Fojtl - kitara

Diskografija:

◆ Kdo smo mi!? (Front Rock, 2015)

Kontakt:


Povezave:

Prihajajoči koncerti:

Kmalu ...



NAGRADNA IGRA - Vprašanje se glasi: »Koliko pesmi najdemo na plošči Kdo smo mi!?« Tisti-a, ki bo pravilno odgovoril-a na vprašanje prejme CD in usnjeno zapestnico z napisom Živi zid. Odgovore nam prosim skupaj z vašim naslovom pošljite na: slovenia.punkrock@gmail.com s pripisom za nagradno igro in navedite za katero nagrado se potegujete. Odgovore bomo sprejemal do vključno 8.6.2015. Nagrajenci prejšnje igre, ki so prejeli CD-ejke od skupine ZMP so: Jonas Lesjak, Niko Kociper in Miha Ivančič. 

1 komentar: