V klubu Gromka se je 22. oktobra zgodil idiličen punk večer. Nastopili so trije bendi: Kontraverzna psychobilly skupina Clockwork Psycho, legendarni HC-punk Pomurci Odpisani in pa pionirji street punka, birmighanska skupina G.B.H. Koncert je bil razprodan že v prvih dneh po najavi.
Najprej so se na odru predstavili Ljubljančani Cloockwork Psycho, ki so s svojim pychobilliyem ogreli občinstvo. S svojim nastopom so poskrbeli, da so bili obiskovalci dobro pripravljeni za dogajanja na odru, ki so sledila. Clockwork Psycho so skupina v zasedbi Lilith Clockwork – vokal, kontrabas, Jure Lenarčič- vokal, kitara, Marko Valant- vokal, bobni ter Urban Logar – vokal, kitara. Najbolj je seveda razturala Lilith na kontrabasu. Kontrabas daje njihovemu stilu igranja neko posebno dinamiko, tako, da je poslušanje glasbe, ki jo igrajo, še toliko bolj zanimivo. Svoje delo so opravili odlično in ljudje so bili navdušeni.
Za njimi so nastopili Odpisani. Skupina, ki na sceni deluje že 25 let in je med tem času na področju punk glasbe v Sloveniji naredila že marsikaj. Deluje v zasedbi Sasha na bobnih, Jože na basu, Marko na kitari in Dario na vokalu.
Tokratni nastop je bil zame osebno eden izmed najboljših, pa sem jih videla kar nekaj. Fantje so izžarevali tisto pravo energijo, pa tudi ljudje so se zelo burno in zelo "moshpitno" odzivali na njihovo glasbo. Organizator ni mogel izbrati boljše priprave na vodilno skupino večera, G.B.H. Fantje so predstavili komade iz vseh svojih albumov, tako, da so naredili neke vrste review vsega svojega dela. Morda je za tako dobro opravljeno delo krivo tudi krasno vzdušje v backstageu, kjer smo se vsi ves čas zelo zabavali.
Na koncu so prišli na vrsto G.B.H., ki so v trenutku napolnili dvorano. Skupina deluje že od leta 1978 v zasedbi Colin Abrahall – vokal, Ross Lomas – bas kitara, Colin "Jock" Blyth – kitara in Scott Preece – bobni. Vsi od njih so zelo dinamični, Colin pa je, pri svojih letih, dokazal, da je še vedno tako dober frontman, kot nekoč in da se ni niti malo spremenil. Z njihovim nastopom so dosegli, da je dvorana v trenutku postala en sam moshpit. Ljudje so moshali, se metali na oder, prepevali s skupino...
Od trenutka do trenutka se je zdelo, da so izgubili kontrolo nad seboj, ki pa se je čez nekaj minut zopet vzpostavila. Posledica tega pa je bil velik, vsesplošen žur, ki se je v dvorani dogajal in ga ni bilo mogoče kar tako zaustaviti. Lahko rečem, da so možakarji iz benda dali od sebe maksimalno, kot so lahko. Pri svojih šestdesetih letih so marsikoga presenetili. Tudi Scott se na bobnih ni "šparal". Zelo zanimivo je pri njih to, da se zadnja plošča bistveno ne razlikuje od prve. Ponavadi se bendi v starejših letih malo umirijo. Ampak, oni se niso. Z njimi sem naredila tudi intervju, ki ga bom objavila v kratkem. Če pa kliknete na video, boste videli, kaj se je dejansko dogajalo v Gromki.
V dvorani je ves čas vladala neverjetna energija. Stene v njej so bile dobesedno mokre, če si se jih dotaknil, to pa od vse norije, ki se je tam notri ustvarila. Tudi organizacija je bila krasna. V backstageu sem naletela na kar nekaj znanih ljudi, ki so prišli na koncert. Med drugimi je tudi Nenad Vlašić iz skupine Vox Populi prisostoval tej vsesplošni žurki. Imeli pa smo posebnega gosta, ki je v Slovenijo iz Izraela prišel izključno in samo zaradi koncerta. Kot sem že omenila, je bilo vzdušje v backstageu zelo sproščeno. Veliko pogovora, zabavanja, heca, sklepanja novih prijateljstev itd. Vse skupaj je bilo neko lepo druženje in izmenjava izkušenj, ki se je na koncu končala z željo, da se kmalu zopet vidimo in tale žur ponovimo.
Zanimiva pri tem večeru je tudi struktira obiskovalcev. Načeloma določen koncert obišče samo majhna peščica ljudi. Tukaj pa starostne meje pravzaprav ni bilo. Lahko si srečal vse: od mladine do obiskovalcev, starih okoli 70 let. Očitno je bila to glasba za vse okuse, to pa je dokaz, da punk še vedno trdoživo živi.
Na koncu pa bi se za krasno organizacijo rada zahvalila še Monsterbilly Records in R.A.F.A.L. crew, ki sta se zares potrudila. Želimo si še več takih kvalitetnih koncertov in večjih bendov, ki na žalost večinoma Slovenijo samo obkrožijo.
Piše: Mojca Lubej
Ni komentarjev:
Objavite komentar