Intervju s skupino Spy Abuse ob izidu EP-ja: »Hodimo na koncerte, se družimo, ustvarjamo, kritiziramo, izražamo svoja stališča!«

Skupina Spy Abuse prihaja iz Raven na Koroškem. Zvočno se pomikajo med (melodičnim) hardcorom iz 80-tih ter skate punkom iz 90-tih. Zasedba je bil ustanovljena v pričetku leta 2020, ko so se zmagnetili člani iz različnih lokalnih bendov in tako nadaljevali tradicijo svojevrstne punk godbe. 

Glede na to, da je imel bobnar ter vokalist zelo hudo nesrečo in da je bila vmes še korona, dejansko niso imeli veliko možnosti, da bi se predstavili občestvu. Sedaj, ko so se razmere izboljšale, pa so fantje štartali s polno paro. V oktobru smo jih lahko ujeli v ormoškem Unterhundu in na festivalu Rad bi bil normalen v Cerknem, v pričetku novembra pa v Orto bar-u. 19. novembra se bodo pojavili še v klubu Gromka na Metelkovi in tako nadaljevali s promocijo frišnega EP-ja »Self Evident«. Ta je izšel v septembru v digitalijah, dostopen pa je tukaj. Ob tej priložnosti smo s člani spregovorili nekaj besed.

 

1. Kdo ste Spy Abuse? Opišite se v parih besedah.

Spy Abuse smo skupina prijateljev v zasedbi Hozi (bobni in vokal), Robi (bas), Ott (kitara) in Ožba (kitara). Radi igramo glasbo, jo snemamo in predstavljamo na odru.

2. Kako ste nastali in zakaj ste izbrali takšno ime?

Nastali smo iz različnih skupin (Ugrizni se, Pogrešana Kvaliteta, Thraw, Meltdown). Vse se je začelo s skupino Tomato Punx. Tam sta igrala Hozi in Robi, nato pa se nam je pridružil še Ott. Igrali smo priredbe punk rock komadov in vseh podzvrsti. Kmalu smo se tega naveličali in začeli ustvarjati svoje komade. Potrebovali smo še drugo kitaro in, glej ga zlomka, od nekje je prišel Ožba in začel igrati z nami. Največji problem smo imeli z imenom, ki si ga nikakor nismo mogli izmisliti. Pomagali smo si z nekim band name generatorjem in ven je prišlo Spy Abuse. Pa naj bo, smo rekli. Ime je ostalo, mi pa še vedno igramo.

3. Kakšno zvrst glasbe igrate? Zakaj ravno tak žanr in kaj želite ljudem sporočiti z njo?

Lahko bi rekli, da špilamo hardocre punk z različnimi primesmi. Prihajamo iz različnih glasbenih ozadij. Ožba in Ott sta metalca, Hozi in Robi pa pankiča. To se sliši tudi v komadih, kateri včasih potegnejo na čisti crossover, včasih pa nas zanese v punk rock vode. Da boste točno lahko opredelili žanr, vam svetujem, da sami poslušate naše pesmi in na podlagi slišanega presodite, kako in kaj.

4. Kako potekajo vaše vaje?

Ponavadi se dobimo 1x na teden, spijemo kak pir, odšpilamo komade, včasih pa naredimo zraven še kaj novega. Vaje so v bistvu druženje ob glasbi.

5. Vprašanje za Hozija: Za tabo je okrevanje po težki nesreči. Zdravniki so ti baje rekli, da nikoli več ne boš hodil, ti pa si presenetljivo dobro okreval. Kaj te je gnalo naprej in kaj bi sporočil ljudem, ki se iščejo in so v situaciji, ko ne vedo, kako dalje? Kaj si se iz te nesreče naučil?

Napovedi so itak vedno najslabše. Zlom noge je bil res hud. Že na začetku sem vedel, da bom v primeru, če mi jo uspejo za silo urediti, naredil vse, da bo čimbolj podobna tisti pred nesrečo. S trdo voljo in željo, da bo noga prenehala boleti in bo zopet uporabna, sem prepričal sebe (in ostale), da mi bo uspelo. Tako je tudi bilo. Noga mi je počasi začela služiti. Lahko hodim in igram bobne (s pomočjo leve noge). Po osmih operacijah so sicer še vedno prisotne hude bolečine ter deformacije, vendar gre na počasi na boljše. Največja motivacija mi je bila to, da shodim pred hčerko in da bom še lahko kdaj vozil motor ter igral bobne. Sporočilo vsega tega je, da nikoli v življenju ne smeš obupati. Keep the PMA! :)

6. Pri vas je posebnost v tem, da je bobnar hkrati pevec. Kako to?

To je zopet vprašanje za mene, Hozija. Pri 16 letih smo s prijatelji (Ugrizni Se) začeli igrati in jaz sem pač začel peti. To željo sem imel že od nekdaj. Po nekem čudnem naključju drugega pevca ali bobnarja nismo našli. Podobno se je zgodilo tudi pri skupini Tomato Punx in se nadaljevalo v Spy Abuse. Ampak sedaj poleg mene pojeta tudi Ožba in Ott in je vse veliko lažje.

7. V septembru ste izdali sveži EP, ki je nasledil »Playhard« izpred dveh let. Kaj bi povedali o novi izdaji?

Naš novi EP nosi ime »Self Evident«. Posneli smo ga v kleti, v zaodrju KMKC Kompleksa. Je rezultat treh pesmi, ki vsebujejo mešanico crossoverja, skate punka in hardcora. Self Evident predstavlja nekaj naših najbolj divjih in prvinskih instinktov, ki jih je mogoče slišati v komadih z naslovom "Pay debils", "La familia" & "Life long fight." To je naš prvi od 4 načrtovanih EP-jev, ki bodo ugledali luč sveta čez kakšno leto, dve, tri .. Na tem mestu bi se radi zahvalili Culture art Volture za dizajn, Dodono za »klet«, Domčno za pomoč pri mešanju in masteringu. In vsem, ki nas kakorkoli podpirate.

8. Od starejših stvaritev mi je zelo zanimiva vaša priredba pesmi Ta vlak oz. »Der Zug« iz albuma »Palyhard«. Kako to, da ste izbrali ravno njo?

Čuki z Jožijem so najboljši bend na svetu. Po naše so premalo cenjeni, zato smo se odločli, da bomo svetu predstavili svojo verzijo njihovega hita (smeh). V bistvu smo ga začeli delati še v časih skupine Ugrizni se, ampak ga nam ni uspelo dokončati. To smo naredili šele s Spy Abuse in priredba komada je tukaj.

9. Vaše mnenje o stvareh, ki se dogajajo po svetu v tem trenutku (govorimo o vojni, covidu, politiki, itd..)

Na žalost gre svet v kurac in mi z njim. Vse zgoraj naštete teme najdete tudi v naših besedilih. Punkdemic je bil napisan v času covida, Killer Holiday je vojna tematika itd. Večina naših besedil je družbeno kritičnih. Tako spet predlagamo, da poslušate naše komade in slišite čez njih, kaj o teh stvareh mislimo.

10. Kakšna je vaša pot v glasbi naprej?

Uživati in odigrati čim več koncertov. Radi bi naredili tudi čim več novih komadov in posneli veliko Ep-jev.

11. Kaj pravite o punk sceni v Sloveniji? Je dobro poskrbljeno za tovrstno glasbo in ustvarjalce na splošno? Kaj pogrešate?

Punk scena v Sloveniji se bori. Definitivno ni več ista, kot 15 let nazaj, ko smo začeli, ampak je prilagojena današnjim časom. Hodimo na koncerte, se družimo, ustvarjamo, kritiziramo in izražamo svoja stališča, kar pa je bistvo tega. Veliko je novoustanovljenih bendov, pa reuniona starih, tako, da se kar dogaja. V Ljubljani je scena po našem mnenju kar precej razširjena. Pa v Kranju in okoli Ilirske Bistrice. Manjši kraji pa se tudi trudijo in zato je vsa zadeva nekako uspešna. Je pa res, da če ni nekega velikega benda na koncertih, se ne nabere toliko ljudi, kot je pričakovano. Zato pozdravljamo in pogrešamo več ljudi na koncertih, kjer igrajo še neuveljavljene ali manj znane skupine.

12. Kakšno je vaše sporočilo ljudem, ki v tem trenutku to berejo?

Hodite na koncerte, poslušajte glasbo, ne se pizditi samo prek interneta. Podprite bende in s tem alternativno sceno. Hvala vam za intervju in možnost predstavitve.

Zaključek: Hvala tudi vam, za konec pa še štikl »Designation« (Palyhard, 2020):

Pripravila: Mojca Lubej