Dramatic Climax/Pujski Sreče: ˝Ne razlagajte nam realnosti, če lahko ustvarimo svojo.˝

Dramatic Climax/Pujski Sreče se lahko pohvalijo z EP-jem Poletje na Školjki. Izdan je bil preko založbe Giljotine pod zaporedno številko 15. Izdan je bil prvega šestega lanskega leta. Dramatic Climax/Pujski Sreče so zafrkantski grind kolektiv, ki v svojo glasbo vključujejo poleg klasičnih rokovskih inštrumentov še harmoniko. EP je bil posnet v klubu Gromka na Metelkovi.

S skupino Dramatic Climax/Pujski Sreče smo opravili intervju, ki je izpadel kot zelo slikovit. Odgovarjal je Mitja Kralj, vodja Kiborg Spužva Büking-a, ki razveseljuje z občasnimi bizarnimi koncerti v klubu Gromka na Metelkovi, drugače frontman skupine. EP si lahko brezplačno pretočite na Giljotinini internetni strani.

1. Hoy. Za začetek. Zakaj dve imeni? In zakaj eno v angleščini in eno v slovenščini? Pa še prevod ni drugo ime prvega.

Legendarni kolumnist Cveto Ramšak je užival v svojem trdnem spancu iz katerega ga je zdramil zvok telefona, ki je predrl njegove sanje. Odpre oči. Vidi, da je še kar tema. Potreboval je nekaj trenutkov, da je razločil realnost od sanj in da je sprocesiral podatke. Zvonenje? Telefon!

Videl je neznano številko. Ali je samo pijana skupina ljudi, ki kliče naključne številke? Mislil si je, da je to zagotovo to in s tem je utišal telefon in poskušal zaspati nazaj. Njegovo srce je še kar divjalo, saj ga je glasnost telefona prestrašila. Počasi se je pomiril, a to ni trajalo dolgo, saj je zagledal svetlobo. Zaslon njegovega mobilnega telefona se je svetil. Ponoven klic. Ponovno neznana številka. Mogoče pa je bilo kaj nujnega?

Pritisnil je tipko, da je sprejel klic in zamrmal v telefon. Nekaj sekund kasneje njegov telefon pade na tla. Nepremično je gledal v steno. Upal je, da sanja, a objem realnosti je bil premočan, čeprav ga je le-ta začel zapuščati zaradi šoka.

Nekaj dni kasneje, Cveto Ramšak, odet v črno, stal zraven groba. Svež nagrobnik in na njem se je svetil njegov priimek a v spremljavi ženskega imena. Po dolgih letih osvobodi svoj prst poročnega prstana in ga položi na grob.

Njegove solze so mu risale linije po obrazu in se zbirale v majhnih lužah obupa okoli njegovih čevljev. Ni imel prijateljev, ni imel ničesar, imel je samo njo.

Dneve in dneve je presedel doma v temi. Premleval, kaj mu storiti. Ali bo zmožen tega, da se bo v veliki postelji zbujal v samoti? Brez njene topline? Brez njenega poljuba za lahko noč? Ugotovil je, da ne.

Kupil je lopato in ponoči oddirjal do pokopališča. Zbiral je pogum. Njegov notranji glas se je drl nanj, naj že zbere pogum. Delovalo je. Stekel je do groba svoje izbranke in pričel kopati. Lopata je udarila ob krsto. Bližal se je cilju.

Krsta odkopana. Skušal jo je odpreti, a so mu prsti vedno zdrsnili. Prepojeni so bili s krvjo, potjo, solzami in osamljenostjo. Pomagal si je z lopato. Dosegel je želen efekt. V njej ni bilo nje temveč mnogo krvi sredi nje pa otrok z amputiranimi rokami in nogami.

S šokom gleda v otroško telo. Rane so bile sveže, kri je še gomazela iz njih. Otrok se je nato prebudil in se zastrmel vanj. Čeprav je bil otrok še v prvi polovici svoje prve dekade je imel pogled ostarelega moškega, ki je doživel tegobe življenja.

Strmela sta drug v drugega. Tišina je delovala kot večna. A večnost se da predreti in to je storil otrok s krikom.

'JAZ SEM TVOJ SIN!'

Nenadoma mu je bilo vse jasno! Nikoli ni bil poročen. Ta otrok je nastal kot materializiranje njegove osamljenosti.

Cveto je gledal v kri, poslušal kričanje in nato je panično oddirjal domov. Spanec ni prišel do njega. Njegove misli so dirjale. Kaj vse to pomeni? Ali izgublja svoj um? V vsej svoji zmedenosti se je odločil, da se bo raje lotil dela, da bi speljal svoj tok misli na drug tir.

Tako se je odločil, da se bo začel ukvarjati s prevajalstvom in je v vsem svojem šoku zafukal prevod.

Dve imeni pa iz spoštovanja do večnosti. Zakaj mora biti vse opisano samo z eno besedo? To je dolgočasno in s tem se tudi izkazuje pomanjkanje spoštovanja. Mi smo odraz narave. Pet nas je in ne bomo se skrivali pod enim skupnim imenom, temveč pod dvema in od teh bo vsaka imela dve besedi. 1,25 besede na člana in poševnica vmes kot znak inspiracije, ki nas povezuje.

2. Ste porno bend?

Tukaj ni vprašanje, če smo ali nismo porno bend. Tule je splošno vprašanje, če mi sploh smo? V vsej zmedenosti današnje družbe, se sprašujemo, če je sploh možno, da bi obstoj dovolil takšen mentalni kaos.

Mi smo zaradi tega pričeli razmišljati, če mi sploh obstajamo? Ali smo res duše ujete v naših minljivih telesih ali smo samo plod domišljije nečesa neopisljivega? V iskanju vprašanja smo ustanovili glasbeno skupino, saj je glasba univerzalni jezik. Preko nje smo se sporazumevali med sabo še pred izumom govora, zato smo jo s člani na začetku uporabljali za formo komunikacije na ravni primata. Naše misli so nam postale jasne in ko smo posneli album smo se zavedali, da obstajamo skozi odmev naše glasbe.

Torej smo bend. Ampak, ali smo poleg tega tudi porno? Glede na to, da obstajamo in da smo povezani z vsem, smo. Saj mi smo vse. Bomo pa na eni točki posneli pornografski film na tematiko naše glasbe in vesolja. Direktor bom jaz, saj imam na tem področju žal že nekaj izkušenj.

3. Zakaj se oglašujete kot Hlev/Slabo?

Mi se ne oglašujemo. Mi samo povemo ljudem, da obstajamo, čeprav to ni potrebno in bo podrobneje opisano kasneje, in da nas naj sprejmejo medse in to seveda najlažje dosegamo z uporabo besed hlev in slabo. Seveda je vmes vsemogočna poševnica, kot prej omenjen znak inspiracije.

In zakaj bi dali svoji formi komunikacije oznako že obstoječe glasbene zvrsti? Prvo je bila glasba, pesem, šele potem je prišlo poimenovanje. Mi smo iskali nekaj drugega. Hlev. Hlev je popoln. Hlev je simbol življenja.

Tam živijo živali, za katere se ve, da bojo prej kot slej umrle za potrebe drugih, a namesto njih pridejo nove, mlajše živali. Je simbol življenja, kjer se le-to izgubi, da lahko pride novo. Čeprav življenje v svoji ezoterični obliki nikoli ne izgine in to je glasba. Nekaj, kar lahko fizično umre, a ne bo nikoli izumrlo v svoji originalni obliki.

Seveda samo hlev ni bilo dovolj. Iskali smo še eno besedo, še eno ime. Zakaj je temu tako, imate odgovor pri prvem vprašanju. Slabo pa zaradi tega, ker smo iskali še eno besedo in te besede nismo mogli skovati sami zato smo se obrnili na ostale čudeže narave, ki so nas obdajale.

Povprašali smo jih po njihovih mnenjih o naši glasbi in pri tem se je pokazala skupna zavest narave, saj se je pri večini zaslišalo izdih iz katerega se je razbralo besedo 'slabo'.

4. Kako to, da ste po Giljotina.org seznamu imeli samo en koncert?

Ker so koncerti kot rojstni dnevi. Je samo eden, ampak nekako je tudi vsako leto, čeprav to uradno ni možno. Kako lahko praznuješ svojo rojstvo, če pa si že rojen? Torej, koncert se zgodi in se nikoli ne konča. V redu, na papirjih so na ta datum in na to in to uro, ampak čas ne obstaja. Koncert je že bil in še traja, samo sliši se ga na bolj redke trenutke.

5. Kakšna je vaša povezava z založbo Giljotina?

Svet, vesolje, njegove paralele, preteklost in sedanjost so vse eno. Ja, čas ne obstaja, ampak je vseeno del tega. Tudi, če nekaj ne obstaja, še ne pomeni, da ne more bit del nečesa. Obstaja v naši domišljiji in naša domišljija je del ustroja. Torej, ne obstaja ampak to pomeni, da hkrati obstaja. Torej vse je povezano z vsem, vse je eno in tako, kot je zaljubljeni par povezan, tako, kot so jabolka povezana z jablano, tako, kot je naftna ploščad povezana s kraterji na luni, tako smo mi povezani z Giljotino in hkrati z vsem, kar je in ni.

6. Kako ste prišli pod okrilje Giljotine?

Za moje pojme je LHC zelo nepotreben izum. V to so vložili ogromne količine denarja, da lahko sedaj trkajo nasprotne toke. Na kratko, s to napravo naj bi potrdili, da Higgsovi bozoni obstajajo in s tem bi lažje razumeli osnovne zakonitosti sveta. Ampak zakaj? Saj nam ni treba vsega vedeti in tega se tudi ne da. Življenja ne smeš opisati z enačbami. Nekatere stvari bojo ostale skrivnost, ker morajo. Pustimo znanost, naj imajo ljudje svoje bogove, naj bodo vojne, naj bo trpljenje. In tako, kot je Higgsov bozon zakrit v tančico skrivnosti, tako smo mi zakriti v okrilje Giljotine.

7. Je na komadu Ep-ja #6 Samo Pavlica od Kraških Solistov?

Ne, ker izraz Samo Pavlica tu ne pomeni osebe, temveč idejo. Idejo, ki bi povzdignila celoten obstoj na višjo raven pa čeprav samo v naših umih. A ravno naši umi so tisti, ki nam predstavljajo obstoj takšen, kakršen je. Torej, nadzor nad našim umom = nadzor nad obstojem na splošno. Mi smo bogovi. Vesolje obstaja in lahko samo sebe deli z nič in neskončnost bo dobila še dodatne dimenzije. Znanstveniki nam serjejo z deseto dimenzijo in teorijami niti in podobnim. Mi tega ne rabimo. Ne razlagajte nam realnosti, če lahko ustvarimo svojo. Imamo svojo idejo o svetu in ta ideja je Samo Pavlica.

Samo Pavlica je lahko torej vilica, s katero sem danes jedel kosilo. Samo Pavlica je lahko tok vode s katerim bom danes zalil svoj kaktus. Samo Pavlica je lahko brenčanje komarja, ki me je danes obiskal. Samo Pavlica je lahko človek, ki me bo na gobec, ko bo prebral tole. Skratka, Samo Pavlica ni oseba, temveč je ideja. Ideja, brez katere ne bi bilo osmega komada. Ja, osmega.

Cveto Ramšak je pisal, kdo je bil gost na vokalih in je v vsej svoji zmedi napisal napačno številko.

8. Sodi pod vaše vplive tudi kranjski bend Gradska? S harmoniko.

Naši vplivi so trenutni impulz v možganih. Našo formo komunikacije ne sestavljamo vnaprej. Ni aranžmajev, ni struktur (čeprav bi nekdo v našem bandu znal trditi nasprotno, a njegovi nekompatibilni impulzi so kratki) ni določenih lestvic, je samo trenuten navdih. Vse nastaja sproti in izkazuje naše trenutno reakcijo fizičnega in psihičnega bita na obstoj okoli nas. Torej, zunanji vplivi, ki se nas dotikajo, hkrati smo pa mi ti vplivi, tako da opisujemo tudi svoje notranje stanje. Torej naši vplivi so trenuten ustroj vsega. Kar ljudje čutijo sedaj, je naša glasba.

9. Kje bi se našlo sliko od Simone G. od spredaj, ki krasi vašo naslovnico EP-ja?

V muzeju sodobne umetnosti.

10. Kdo je Shammhouletto Pauhlowitzee?

Shammhouletto Pauhlowitzee ni oseba, temveč je ideja. Ideja, ki bi povzdignila celoten obstoj na višjo raven pa čeprav samo v naših umih. A ravno naši umi so tisti, ki nam predstavljajo obstoj takšen, kakršen je. Torej, nadzor nad našim umom = nadzor nad obstojem na splošno. Mi smo bogovi. Vesolje obstaja in lahko samo sebe deli z nič in neskončnost bo dobila še dodatne dimenzije. Znanstveniki nam serjejo z deseto dimenzijo in teorijami niti in podobnim. Mi tega ne rabimo. Ne razlagajte nam realnosti, če lahko ustvarimo svojo. Imamo svojo idejo o svetu in ta ideja je Shammhouletto Pauhlowitzee.

Shammhouletto Pauhlowitzee je lahko torej soj žarnice, ko ponoči prižgem luč, da najdem robčke v osamljenih večerih. Shammhouletto Pauhlowitzee je lahko zvok šelestenja listja, ko poletni veter zapihlja skozi drevesa za našo hišo. Shammhouletto Pauhlowitzee je lahko trpljenje miši, ko jo naša mačka ujame. Shammhouletto Pauhlowitzee je lahko produkcija Burzum albumov. Shammhouletto Pauhlowitzee je lahko človek, ki mi vsake toliko poljubi ljubeč objem. Skratka, Shammhouletto Pauhlowitzee ni oseba, temveč je ideja.

11. Kako izgleda vaših 52 fizično? Je CD-R? Je natisnjen? Je sprintana samo zgornja stran CD-ja? Kje ste tiskali ovitek? Koliko vas je stalo?

Izgledajo fantastično. Ampak to je samo subjektivna reakcija naše biti na vizualni dražljaj CD-ja. A glede na to, da smo vsi eno, izgledajo vsem fantastično. Torej objektivnega in subjektivnega mnenja ni, temveč je samo splošna reakcija na nek dražljaj. Torej, če pride do nestrinjanja, kar se tiče odziva na kakšno zvrst umetnosti, ali je komu kakšna skupina všeč, ali je komu lepa določena slika in podobno, ni tu subjektivnega in objektivnega mnenja temveč samo resnica ali laž. Nekdo hoče, da mu je nekaj všeč in zato bo rekel, da mu je všeč, čeprav mu ni všeč.

Kar se tiče formata zapisa, tiska, cene in podobnega je stranskega pomena. Oziroma, po mojem objektivnem in subjektivnem mnenju brez pomena. Format, ovitek, količina nista pomembna, če pa obstaja glasbena komunikacija. Ta je v zraku, ta je v ušesih, ta je. Obstaja. Polni našo dušo, govori z nami in mi govorimo z njo na neki drugi ravni.

12. Kako to da ste uporabili za EP klasičen C in ne CC?

Ker je tako bilo, bo in to je konstantna v vseh formah obstoja. Predpripravljen tok dogodkov je pripeljal do tega. Spoznanja naših staršev, naša spočetja, naša rojstva, naša skupna točka, da smo se spoznali in ustvarili to skupino in to, da smo uporabili C in ne CC. Karkoli je že to.

Sicer obstaja svet, kjer smo uporabili CC, ampak ta svet obstaja samo v naših domišljijah, zatorej, ponovno, obstaja in ne obstaja.

13. Kaj si mislite o Žižka Hlače?

Obstajajo. Tudi mi obstajamo. Torej smo eno.

14. Zakaj Poletje Na Školjki? Imate diarejo?

Diareja je bila pri vseh nas zagotovo na neki točki v našem trenutnem fizičnem obstoju. A to nima veze s tem kljub splošnemu globalnemu prepričanju. Poletje na školjki je zaradi tega, ker je školjka simbol poletja. Simbol svobode. Simbol vročine. Takrat se ljudje največ potijo in glede na to koliko švica je šlo v izdelavo našega albuma, je ta naslov še toliko bolj primeren.

In zakaj školjka? Tu gre pa za popolnoma drugo obliko simbolizma. Školjka simbolizira ščit živemu bitju. Mi nimamo eksoskeletov, mi nimamo školjk, mi nimamo ščitov, nas pa varuje nevidna meglica naše glasbe, ki nas obdaja vedno in povsod. Da smo dobili to nevidno meglico, pa je bilo potrebno vložiti veliko truda, torej prej omenjen pot, ergo: Poletje na Školjki.

15. Imate 4 videospote. Ste dosegli želeno publiko?

Število naših videospostov je relativno, a če vi pravite, da so štirje, ostanimo pri tem. Želeno publiko smo dosegli tisti trenutek, ko smo se formirali kot skupina. Naša publika je vesolje in to je deležno naše glasbe. Tudi tisti, ki ne vejo za našo glasbo, so je vseeno deležni. Mogoče na posreden način preko človeka, ki ga pozna. Vsaka oseba ima nek vpliv na kogarkoli. Glasba vpliva na podzavest in glede na to, da smo marsikomu spremenili podzavest in s tem način obnašanja do drugega, smo s tem dosegli tudi to drugo osebo. Torej, naša glasba, kot vsa ostala glasba in neglasba na svetu, je dosegla želeno publiko, pa če se tega zavedajo ali ne.



16. Kakšen je vaš moto?

Pokvarjen. Pa ni naš, je od cimra.

17. Kaj bi za konec rekli vsem fenom grinda po Sloveniji?

42 ne obstaja.

18. Kaj je v bistvu fora, ste Dramatic Climax ali Pujski Sreče? Ali pač Dramatic Climax/Pujski sreče?

Fora u čem, ni fore. Pač bend, ki bo spremenil podnebje. Dramatic Climax/Pujski Sreče. (Mus Domesticus).

Intervju je pripravil Matej Velkavrh.